Davek na nepremičnine se odmika tudi zaradi kadrovske luknje
Vlada geodetski upravi ni odobrila novih zaposlitev, s katerimi bi tamkajšnji urad za množično vrednotenje nepremičnin lahko izpeljal vse potrebno za novo vrednotenje nepremičnin.
Odpri galerijo
Kdaj bomo dobili nove vrednosti?
Ljubljana – Če ne bo dodatnih zaposlitev na Uradu za množično vrednotenje nepremičnin, tudi davka na nepremičnine še nekaj časa ne bo, smo zapisali pred dvema mesecema. To je zdaj še bliže resnici.
Za rešitev kadrovskih zadreg urada, ki sodi pod GURS, je bilo tedaj še upanje. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je pričakovala, da bo vlada pri novem odločanju »v naslednjih tednih« sprejela njen predlog, da kadrovski načrt za prihodnji dve leti uradu odobri 21 novih trajnih zaposlitev (10 letos in 11 prihodnje leto) in 20 začasnih zaposlitev s prerazporejanjem znotraj državne uprave v letu 2019. Temu se je z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin že pred tem zavezal tudi parlament.
Vlada je ta teden končno odločala tudi o spremembah skupnega kadrovskega načrta, a se Majcnovi ni izšlo po pričakovanjih; uradu je dobil samo 10 zaposlitev, pa še te zgolj za določen čas (od maja 2018 do decembra 2020). Kar je glede na potrebe - kaplja v morje. Za primerjavo: Na Irskem, ki ima podobno število nepremičnin kot Slovenija, v ta namen deluje javna agencija s 140 zaposlenimi.
Nekaj dejstev, na katerih temelji ministričin predlog: Že po starem zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) bi moralo na uradu, upoštevaje tudi mednarodne izkušnje, delati 48 zaposlenih. Ker jih tam v resnici dela samo 23, od tega jih je 14 razvrščenih po regijah, je moral že zdaj opustiti vrsto zakonskih nalog (posodobitev modelov množičnega vrednotenja nepremičnin leta 2014, zbiranje in obdelavo podatkov o najemninah predlani in lani, zamuja z lanskim poročilom o nepremičninskem trgu itn.). K temu pa je z novim zakonom dobil še vrsto dodatnih zahtevnih in obsežnih strokovnih in upravnih zadolžitev.
Med drugim pričakujejo, da bo po ponovnem vrednotenju nepremičnin urad zasulo več kot 25.000 vlog, s katerimi bodo lastniki uveljavljali znižanje ali zvišanje novoizračunanih vrednosti nepremičnin. Ne bo jih mogel reševati kdor koli, ampak samo usposobljeni strokovnjaki z znanjem in izkušnjami iz tržnega ocenjevanja nepremičnin kot tudi množičnega vrednotenja. Zato zaposlitev za določen čas za taka opravila ni smotrna. Ne samo, da je tak kader težko dobiti za omejen čas, ampak učinek zmanjša tudi dejstvo, da izobraževanje traja pol leta do leto dni. Nenazadnje pa bodo tudi po letu 2020 sedanje kapacitete urada absolutno preskromne, saj njegove naloge ostajajo: najmanj vsaki dve leti bo moral spreminjati modele, vsakodnevno bo moral reševati vloge lastnikov.
Ker rešitev, ki jo je sprejela vlada, ne omogoča izvajanja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), je ministrica dopolnila predlog: če vlada vztraja pri zgolj 10 začasnih novih zaposlitvah, je treba sistemsko, procesno in podatkovno spremeniti zakon v celoti. Kar pa je praktično neizvedljivo, in posledično ne bi mogli pripraviti in uveljaviti sodobnega nepremičninskega davka.
Alternativa, v katero bi ob zapolnitvi kvot za redno zaposlovanje načeloma privolila Majcnova, je projektno zaposlovanje, vendar vsaj za štiri leta. Za takšno obdobje bi laže dobili ustrezne kadre, ki bi jih nato poskušali argumentirati in zadržati skozi letne kadrovske načrte. V nasprotnem zakonskih nalog urad ne bo mogel izpeljati.
Za rešitev kadrovskih zadreg urada, ki sodi pod GURS, je bilo tedaj še upanje. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je pričakovala, da bo vlada pri novem odločanju »v naslednjih tednih« sprejela njen predlog, da kadrovski načrt za prihodnji dve leti uradu odobri 21 novih trajnih zaposlitev (10 letos in 11 prihodnje leto) in 20 začasnih zaposlitev s prerazporejanjem znotraj državne uprave v letu 2019. Temu se je z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin že pred tem zavezal tudi parlament.
Kje se bo ustavilo?Letos bo urad z obstoječimi kadri lahko izvedel kvečjemu usklajevanje novih modelov vrednotenja s strokovno javnostjo in jeseni z občinami. Poskusni izračun vrednosti nepremičnin in javna razgrnitev pa bosta stala. Vse nadaljnje naloge, zapisane v terminskem planu, se bodo zamaknile. Če prihodnje leto ne bo novih izračunov vrednosti nepremičnin, se lahko zgodi, da tudi prihodnja vlada ne bo sprejela davka na nepremičnine, ker bo vse skupaj "nasedlo" že na naslednje volitve.
Vlada je ta teden končno odločala tudi o spremembah skupnega kadrovskega načrta, a se Majcnovi ni izšlo po pričakovanjih; uradu je dobil samo 10 zaposlitev, pa še te zgolj za določen čas (od maja 2018 do decembra 2020). Kar je glede na potrebe - kaplja v morje. Za primerjavo: Na Irskem, ki ima podobno število nepremičnin kot Slovenija, v ta namen deluje javna agencija s 140 zaposlenimi.
Polovične zmogljivosti, nalog pa vse več
Nekaj dejstev, na katerih temelji ministričin predlog: Že po starem zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) bi moralo na uradu, upoštevaje tudi mednarodne izkušnje, delati 48 zaposlenih. Ker jih tam v resnici dela samo 23, od tega jih je 14 razvrščenih po regijah, je moral že zdaj opustiti vrsto zakonskih nalog (posodobitev modelov množičnega vrednotenja nepremičnin leta 2014, zbiranje in obdelavo podatkov o najemninah predlani in lani, zamuja z lanskim poročilom o nepremičninskem trgu itn.). K temu pa je z novim zakonom dobil še vrsto dodatnih zahtevnih in obsežnih strokovnih in upravnih zadolžitev.
Med drugim pričakujejo, da bo po ponovnem vrednotenju nepremičnin urad zasulo več kot 25.000 vlog, s katerimi bodo lastniki uveljavljali znižanje ali zvišanje novoizračunanih vrednosti nepremičnin. Ne bo jih mogel reševati kdor koli, ampak samo usposobljeni strokovnjaki z znanjem in izkušnjami iz tržnega ocenjevanja nepremičnin kot tudi množičnega vrednotenja. Zato zaposlitev za določen čas za taka opravila ni smotrna. Ne samo, da je tak kader težko dobiti za omejen čas, ampak učinek zmanjša tudi dejstvo, da izobraževanje traja pol leta do leto dni. Nenazadnje pa bodo tudi po letu 2020 sedanje kapacitete urada absolutno preskromne, saj njegove naloge ostajajo: najmanj vsaki dve leti bo moral spreminjati modele, vsakodnevno bo moral reševati vloge lastnikov.
Šlo bi tudi s projektnim zaposlovanjem
Ker rešitev, ki jo je sprejela vlada, ne omogoča izvajanja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), je ministrica dopolnila predlog: če vlada vztraja pri zgolj 10 začasnih novih zaposlitvah, je treba sistemsko, procesno in podatkovno spremeniti zakon v celoti. Kar pa je praktično neizvedljivo, in posledično ne bi mogli pripraviti in uveljaviti sodobnega nepremičninskega davka.
Alternativa, v katero bi ob zapolnitvi kvot za redno zaposlovanje načeloma privolila Majcnova, je projektno zaposlovanje, vendar vsaj za štiri leta. Za takšno obdobje bi laže dobili ustrezne kadre, ki bi jih nato poskušali argumentirati in zadržati skozi letne kadrovske načrte. V nasprotnem zakonskih nalog urad ne bo mogel izpeljati.
