Delnice ameriških podjetij so letos najbolj donosne
Svetovni trg: Vprašanje za analitike: kako dolgo bo danes vodilnim podjetjem uspeli ohranjati svoj primat?
Odpri galerijo
JPG za splet Foto Infografika
V prvi polovici leta so svetovne delnice v evrih pridobile malo manj kot tri odstotke vrednosti z nadpovprečnimi donosi na ameriškem trgu (+6 odstotkov), povprečnimi na Japonskem ter podpovprečnimi donosi v Evropi (nič) in državah v razvoju (–4 odstotke).
V primerjavi s trgom so pozitivno izstopali donosi malih podjetij (+5,8 odstotka), delnic z močnim momentom rasti (+5,6 odstotka), kakovostnih podjetij (+5,5 odstotka), hitro rastočih podjetij (+3,9 odstotka), negativno pa donosi delnic z nizko volatilnostjo (+2,3 odstotka), večfaktorski modeli vrednotenja delnic (+2 odstotka), donosi delnic z visokimi dividendami (-0,8 odstotka), posebno pa so bile na udaru tako imenovane »value« delnice, ki so najcenejše glede na kazalnike poslovanja (–8,4 odstotka).
Pomembno je poudariti, da so letošnji donosi diametralno nasprotni v primerjavi s pričakovanji globalnih upravljavcev investicijskih skladov, ki so bili na začetku leta v svojih portfeljih nadpovprečno izpostavljeni do Evrope in trgov v razvoju, sočasno pa so bili izrazito nenaklonjeni delniškim naložbam v ZDA.
Kako dominantna so ameriška podjetja, ki jih poosebljajo njihovi tehnološki velikani, ilustrira podatek, da so v zadnjih desetih letih ameriške delnice dosegle kar 250-odstotni donos oziroma trikrat toliko kot delnice zunaj ZDA. Njihov povprečni, 14-odstotni letni donos pa je v tem borznem ciklu celo dvakrat višji kot v Evropi ali trgih v razvoju.
Danes prihaja osem od desetih največjih globalnih delniških družb iz ZDA, z izjemo »starih krav«, kot so JP Morgan, Exxon in Johnson & Johnson, pa so vse druge korporacije velikani informacijske tehnologije. Na prvi pogled je bila slika popolne prevlade informacijske tehnologije podobna tudi v začetku leta 2000, tik pred zlomom tehnoloških delnic, vendar takšna zlovešča primerjava na srečo še ni potrebna. Po podatkih Michaela Batnika, direktorja raziskav v Ritholtz Wealth Management, je velika četverica, Intel, Microsoft, Oracle in Cisco, v petih letih pred zlomom balona leta 2000 dosegala vrtoglave, 80-odstotne letne stopnje rasti delnic. Povprečna letna rast delnic današnje velike peterice Facebook, Apple, Amazon, Microsoft in Google je v zadnjih petih letih »samo« 28 odstotkov. Batnik še navaja, da je peterica v zadnjih letih zaslužila za skoraj 500 milijard dolarjev čistega dobička, trenutno pa kotirajo delnice pri 5,5-kratniku prihodkov in 37-kratniku letnega dobička. Četverica iz divjih devetdesetih je v primerljivem obdobju zaslužila osemkrat manj dobička, njihove delnice pa so na začetku tisočletja kotirale pri 26-kratniku prihodkov in 100-kratniku čistega dobička.
Morda najbolj pomembna zgodovinska lekcija za vlagatelje je, da največjim korporacijam med Top 10 ne uspe dolgo ohranjati statusa zmagovalcev in da jih presenetljivo hitro nadomestijo druga podjetja. Glede na pretekle izkušnje se bo v prihodnjih desetih letih na lestvici pojavilo od šest do sedem novih imen, današnji zmagovalci bodo v povprečju zdrsnili na osemnajsto mesto, donosi njihovih delnic pa bodo zaostali za donosi svetovnih delniških trgov.
V primerjavi s trgom so pozitivno izstopali donosi malih podjetij (+5,8 odstotka), delnic z močnim momentom rasti (+5,6 odstotka), kakovostnih podjetij (+5,5 odstotka), hitro rastočih podjetij (+3,9 odstotka), negativno pa donosi delnic z nizko volatilnostjo (+2,3 odstotka), večfaktorski modeli vrednotenja delnic (+2 odstotka), donosi delnic z visokimi dividendami (-0,8 odstotka), posebno pa so bile na udaru tako imenovane »value« delnice, ki so najcenejše glede na kazalnike poslovanja (–8,4 odstotka).
Pomembno je poudariti, da so letošnji donosi diametralno nasprotni v primerjavi s pričakovanji globalnih upravljavcev investicijskih skladov, ki so bili na začetku leta v svojih portfeljih nadpovprečno izpostavljeni do Evrope in trgov v razvoju, sočasno pa so bili izrazito nenaklonjeni delniškim naložbam v ZDA.
Kako dominantna so ameriška podjetja, ki jih poosebljajo njihovi tehnološki velikani, ilustrira podatek, da so v zadnjih desetih letih ameriške delnice dosegle kar 250-odstotni donos oziroma trikrat toliko kot delnice zunaj ZDA. Njihov povprečni, 14-odstotni letni donos pa je v tem borznem ciklu celo dvakrat višji kot v Evropi ali trgih v razvoju.
Danes prihaja osem od desetih največjih globalnih delniških družb iz ZDA, z izjemo »starih krav«, kot so JP Morgan, Exxon in Johnson & Johnson, pa so vse druge korporacije velikani informacijske tehnologije. Na prvi pogled je bila slika popolne prevlade informacijske tehnologije podobna tudi v začetku leta 2000, tik pred zlomom tehnoloških delnic, vendar takšna zlovešča primerjava na srečo še ni potrebna. Po podatkih Michaela Batnika, direktorja raziskav v Ritholtz Wealth Management, je velika četverica, Intel, Microsoft, Oracle in Cisco, v petih letih pred zlomom balona leta 2000 dosegala vrtoglave, 80-odstotne letne stopnje rasti delnic. Povprečna letna rast delnic današnje velike peterice Facebook, Apple, Amazon, Microsoft in Google je v zadnjih petih letih »samo« 28 odstotkov. Batnik še navaja, da je peterica v zadnjih letih zaslužila za skoraj 500 milijard dolarjev čistega dobička, trenutno pa kotirajo delnice pri 5,5-kratniku prihodkov in 37-kratniku letnega dobička. Četverica iz divjih devetdesetih je v primerljivem obdobju zaslužila osemkrat manj dobička, njihove delnice pa so na začetku tisočletja kotirale pri 26-kratniku prihodkov in 100-kratniku čistega dobička.
Morda najbolj pomembna zgodovinska lekcija za vlagatelje je, da največjim korporacijam med Top 10 ne uspe dolgo ohranjati statusa zmagovalcev in da jih presenetljivo hitro nadomestijo druga podjetja. Glede na pretekle izkušnje se bo v prihodnjih desetih letih na lestvici pojavilo od šest do sedem novih imen, današnji zmagovalci bodo v povprečju zdrsnili na osemnajsto mesto, donosi njihovih delnic pa bodo zaostali za donosi svetovnih delniških trgov.
