Delniški trg vrača udarec

Udeleženci na kapitalskem trgu smo v prvih mesecih letošnjega leta doživeli izjemno dinamično obdobje, v preteklem mesecu pa smo leto okronali še z izjemno vrnitvijo delniških trgov. Tu je predvsem treba omeniti vrnitev delniških trgov v Evropi in Združenih državah, kjer vlagatelji, kljub grožnjam o trgovinski vojni, verjamejo v robustnost lokalnih gospodarstev. Pa je robustnost lokalnih gospodarstev resnično edini vzrok za ponovno rast delniških naložb in ali lahko ponovno rast razložimo kako drugače?

Vlagatelji so se na »dan osvoboditve« bali predvsem implikacij trgovinske vojne. Donald Trump je sicer že v prvem mandatu začel nekakšno hladno trgovinsko vojno, a je bila ta v magnitudi precej manjša. Tokrat se je ameriški predsednik zoperstavil celotnemu svetu. Pogajanja tako niso potrebna le s predstavniki azijskih držav, temveč tudi stoletnih ameriških zaveznic, z Evropo in Veliko Britanijo. Sprva so bila pričakovanja o pogajanjih pesimistična, saj vlagatelji niso predvidevali hitrega napredka v pogajanjih in so se raje osredotočili na posledice trgovinske vojne. Že nekaj tednov po usodnem dnevu osvoboditve smo lahko opazili znatno upočasnjevanje mednarodne trgovine. Najbolj je bila izpostavljena Kitajska, kjer so se pošiljke iz lokalnih pristanišč, usmerjene proti ZDA, ustavile tako rekoč čez noč. Ekonomisti so hiteli ocenjevati posledice tovrstnega dogajanja, zlasti so se osredotočili na vpliv na gospodarsko rast in kako bo manjše trgovanje sprva vplivalo na zaposlovanje v dobavni verigi in kasneje na raven brezposelnih.

V nekaj dneh po napovedanem dnevu osvoboditve smo tako na trgu doživeli pravi medvedji trg. Ameriški S&P 500 se je s februarskega vrha spustil za več kot 20 odstotkov, še bolj pa smo trpeli evropski vlagatelji ameriških finančnih inštrumentov zaradi premika v valutnem razmerju evro-dolar. Če 20-odstotnemu padcu delniškega indeksa prištejemo še valutno odstopanje, smo evropski vlagatelji v istem obdobju izgubili kar 25 odstotkov. Zaradi višanja kupne moči evra smo bili evropski vlagatelji prikrajšani tudi za skokovito rast delniških indeksov, ki so se od aprilskega dna odbili za slabih 20 odstotkov.

Matej Krajnik, Generali Investments FOTO: Tina Ramujkič/Generali Investments

Katarza po sporazumu

Na pozitivno rast delniških indeksov so vplivali predvsem finančni izkazi prvega kvartala ter napovedi podjetij za poslovanje v letu 2025. V luči negotovosti so udeleženci na kapitalskih trgih nagradili podjetja, ki v letu 2025 kljub trgovinski vojni pričakujejo robustno poslovanje. Robustnost poslovanja družb namreč nakazuje robustnost ameriškega potrošnika in posledično ameriškega gospodarstva. Preroke pogube in recesije so v etru kmalu zamenjali zagovorniki bikovskega trenda. Kapitalske trge je dodatno podžgala novica o doseženem sporazumu med Veliko Britanijo in ZDA. Sporazum med partnericama naj bi bil prvi med mnogimi, ki jih pripravlja ameriški predsednik. Tako smo v nekaj dneh po dnevu osvoboditve prešli iz vsesplošnega preplaha na delniških trgih v sentiment ponovnega pohlepa. Kapitalski trgi so doživeli katarzo zlasti po tem, ko so ameriški in kitajski predstavniki na pogajanjih v Ženevi dosegli sporazum. Ta je vseboval 90-dnevni moratorij trgovinske vojne in znatno znižal raven carin tako v ZDA kot na Kitajskem.

Kljub boljšemu sentimentu pa v ozadju še vedno preži ponovna šibkost na kapitalskih trgih. Delniški trgi so po 20-odstotnem skoku z aprilskega dna znova postali precenjeni. Ameriškemu S&P 500 smo v preteklosti v povprečju pripisovali 18-kratno razmerje med ceno in dobičkom, danes pa je vrednotenje indeksa ponovno blizu rekordne vrednosti 22-kratnika med ceno in dobičkom. Taka raven je bila v preteklosti pripisana času, ko vlagateljem ni pretila nikakršna nevšečnost. Posledično se zdi, da mednarodni vlagatelji pozabljajo na glavno iztočnico trgovinske vojne, ki smo jo lahko razbrali v pogajanjih med ZDA in Veliko Britanijo.

Warren Buffett ne bo več slaba vest ameriškega kapitalizma

Zdi se, da je v očeh ameriške administracije pri pogajanjih bolj pomembno odplačevanje domačega dolga kot »pravična igra« mednarodne trgovine. Vlagatelji pozabljajo, da je kapitalski trg igra z ničelno vsoto, kjer se bo iztekanje kapitala za odplačevanje ameriškega dolga poznalo na bilancah preostalih držav. Kako bomo torej zapolnili vrzel? Podjetja že napovedujejo novo višanje cen. Posledično rastejo zahtevane donosnosti na obvezniških trgih, kar znova pritiska na ameriško državno zakladnico, ki se mora zadolževati po višjih obrestnih merah. Po ocenah družbe Apollo Global Management bo kar 76 odstotkov ameriških proizvodnih podjetij višje cene prevalilo na potrošnika. Kar polovica proizvodnih podjetij pa bo stroške absorbiralo. Če hočejo tovrstna podjetja upravičiti trenutno tržno vrednost, bodo morala začeti krčiti stroške poslovanja ali pa si prizadevati za nižjo kvaliteto proizvedenih produktov. Bomo torej v tej igri z ničelno vsoto dolžniško vrzel ameriškega gospodarstva na koncu plačali mi?