Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Elesu 170 milijonov evrov za pokrivanje izgub

Naknadno vplačilo v kapital je namenjeno za plačilo nakupa izgub električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju, nastalih v letu 2023.
Naknadno vplačilo v kapital je namenjeno za plačilo nakupa izgub električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju, nastalih v letu 2023. FOTO: Blaž Samec/Delo
Naknadno vplačilo v kapital je namenjeno za plačilo nakupa izgub električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju, nastalih v letu 2023. FOTO: Blaž Samec/Delo
22. 12. 2022 | 13:33
22. 12. 2022 | 18:21
5:51

Potem ko je vlada soglašala s skoraj polmilijardno dokapitalizacijo HSE, je danes odločila, da do konca leta dokapitalizira Eles s 170 milijoni evrov. S tem bo lahko sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja opravljal nakupe električne energije za pokrivanje izgub v omrežju, nastalih v letu 2023.

Naknadno vplačilo v kapital je namenjeno za plačilo nakupa izgub električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju, nastalih v letu 2023, je po seji vlade povedal finančni minister Klemen Boštjančič: »Ker je trg z električno energijo izjemno volatilen, se zasleduje namen, da Eles izkoristi trenutne ugodne razmere ter da poleg dnevnih nakupov električne energije na borzi čim prej pokrije čim večji delež celotnega portfelja potrebne električne energije za prenosno in distribucijsko omrežje za 2023 ter sorazmeren delež tudi za naslednja leta.« Po njegovih besedah je dokapitalizacija ustanovitelja, torej države, potrebna, ker Eles zaradi šibke likvidnostne situacije in visoke zadolžitve po zaključenem investicijskem ciklu nima možnosti dobiti zahtevanih sredstev v zahtevanem času pri finančnih ustanovah.

Pojasnimo. Na prenosnem in distribucijskem omrežju se ustvarjajo izgube. Stroški za izgube na omrežju se pokrivajo iz omrežnine in poravnalnega mehanizma za pokrivanje izgub, pri čemer pa se omrežnina prihodnje leto ne sme povečati, je določil Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo iz letošnjega septembra. Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije iz decembra pa je določil, da lahko Agencija za energijo zaradi preprečitve dviga omrežnine za prenosni in distribucijski sistem za prihodnje leto določi načrtovan primanjkljaj omrežnine. Izgube se bodo tako pokrile iz proračuna, namesto da bi stroške nosili končni odjemalci.

Tveganje v prvem četrtletju

Boštjančič je spomnil še na skoraj polmilijardno dokapitalizacijo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Skupina HSE letos beleži nizko proizvodnjo električne energije, po eni strani v hidroelektrarnah zaradi slabe hidrologije po drugi strani pa zaradi pomanjkanja lignita, zaradi česar je termoelektrarna Šoštanj stala mesec in pol. Zato je HSE moral kupovati elektriko na borzi po precej višjih cenah, kot jo je prodajal. Država je HSE morala dokapitalizirati, ker je pri bankah dobil le 185 milijonov evrov kreditov z državnim jamstvom, čeprav zakon omogoča poroštva do 800 milijonov evrov kreditov.

A težki časi za HSE še niso končani, prav tako ne za drugo slovensko skupino za proizvodnjo električne energije skupine Gen. V prvem četrtletju prihodnjega leta obstaja tveganje likvidnostnega primanjkljaja v obeh skupinah zaradi nakupov elektrike na borzi po višji ceni od prodajne, smo izvedeli neuradno.

Gen energija ne bo dosegla poslovnega plana

Tudi Gen energija je najela posojila z državnim jamstvom za nakup nadomestne električne energije zaradi izpada lastne proizvodnje: »Ker je bila proizvodnja v hidroelektrarnah v letošnjem letu bistveno pod dolgoletnim povprečjem, smo morali nadomestno energijo dokupovati tudi po desetkrat višji ceni od naše stroškovne cene, saj so tržne cene električne energije v letošnjem letu ekstremno visoke.« Gen energija je za pokrivanje likvidnostnih obremenitev najela za 100 milijonov evrov kreditov z državnim poroštvom. Medtem ko bi si v HSE želeli več od 185 milijonov evrov kreditov, pa ga pri bankah niso dobili, v Gen energiji zatrtjujejo, da niso zaprosili za več posojil, kot so jih dobili odobrenih. Spomnimo, država je za skupino Gen zagotovila prooštva za 400 milijonov evrov kreditov.

Skupina Gen je za letos zaradi dviga cen električne energije na trgu načrtovala višje prihodke in višji donos. A ob tem pojasnjujejo: »Vendar se že vse od izbruha vojne v Ukrajini soočamo z globljimi izzivi in vplivi energetske krize, ki so bili poleti dodatno poglobljeni še zaradi dolgotrajne suše, izpada določenega dela francoskih jedrskih elektrarn in enormnih rasti cen zemeljskega plina zaradi nezanesljive dobave ter iskanja drugih virov zemeljskega plina, ki so dražji od ruskega. Ob tem je Gen , tako kot vseskozi doslej, večji del proizvedene električne energije v Skupini Gen prodal leto vnaprej – v obliki letnega produkta pasovne energije. Gen je torej energijo, ki se proizvaja trenutno, prodal že pred letom dni po cenah, ki so veljale takrat. Še več, zaradi slabe hidrologije, ki je bila posledica suše, smo morali letos na trgu po visokih cenah dodatno kupovati manjkajočo električno energijo, da smo lahko izpolnili naše pogodbe do kupcev, ki so bile sklenjene pred letom in več po cenah, ki so veljale tedaj. Zaradi tega družba Gen letos ne bo dosegla poslovnega plana.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine