Elektronska maketa pametnega mesta že deluje v Ljubljani
Digitalizacija je temeljni kamen pametnega mesta. Sodobne tehnologije z računalništvom v oblaku in mobilnimi omrežji pete generacije (5G) na čelu na področjih mobilnosti, logistike in transporta ponujajo možnosti za razvoj novih storitev, ki bodo omogočile tudi hitrejši in učinkovitejši pretok blaga in prometa.
Da bi si to lažje predstavljali in posledično tudi hitreje uvedli v vsakdanjo prakso, sta podjetji A1 Slovenija in Iskra v prostorih zadnjega pripravili nazoren demonstracijski prikaz delovanja nekaterih pametnih rešitev in storitev nove generacije. V ta namen sta izdelali interaktivno maketo, nekakšen prototip pametnega mesta, seveda v pomanjšanem merilu, ki pa premore vse ključne komponente za jasen prikaz delovanja tehnološko gnane prihodnosti.
Interaktivna maketa je prototip pametnega mesta v pomanjšanem merilu.
Premore vse komponente za jasen prikaz delovanja tehnološke prihodnosti.
Pametno mesto ponuja dve možnosti potovanja, odvisno od prometnega udeleženca.
»Prikaz Smart City iPOT demo je poimenovanje dobil po demonstracijskem projektu, v katerem sodelujeta obe podjetji v okviru konzorcija desetih slovenskih podjetij. Cilj projekta iPOT je sicer širši, in sicer vzpostaviti in integrirati v demonstracijsko okolje celostno platformo mobilnosti naslednje generacije, ki bo kot edinstven produkt v svetovnem merilu omogočala v prvi vrsti zbiranje in obdelavo velikih količin podatkov v realnem času, prav tako pa bo upravljavcem mestnih središč in infrastrukture ponujala vse mobilnostne storitve mesta v eni dostopni točki – enotni mobilni aplikaciji,« razloži Marjana Senčar Srdič, vodja oddelka tehnologij interneta stvari in inovacij v podjetju A1 Slovenija.
Pametnejši promet
Pametno mesto ponuja dve možnosti potovanja po mestu, odvisno od vrste prometnega udeleženca. Prva predstavlja normalno delovanje semaforskih križišč, po tradicionalnem modelu uporabe izmeničnih časovnih intervalov. Druga možnost pa predstavlja novo prometno rešitev, namenjeno vozilom na nujni vožnji. Ta ob približevanju semaforskemu križišču od sistema dobijo zeleno luč za prost prehod, s čimer sistem poskrbi za kar se da pravočasen prihod rešilcev, gasilcev, policije, vojske in drugih intervencijskih vozil na kraj žarišča oziroma lokacije izrednega dogodka.
»Upamo, da nam bo tudi v Sloveniji čim prej uspelo vzpostaviti (regijski) sistem prioritetne vožnje, torej prilagajanje semaforskega sistema vozilom na nujni vožnji, saj so koristi takšnega sistema nedvoumne, gre za reševanje človeških življenj,« je povedal Boris Šajnović, vodja projektne pisarne v podjetju Iskra.
»Vsak, ki se le nekaj minut 'igra' z maketo, si želi, da bi pametno mesto čim prej zaživelo v praksi.«
V urbanih središčih je pogost izziv tudi parkiranje. Pametno parkiranje odpravlja marsikatero zadrego. Kako deluje? Na maketi pametnega mesta sta uporabniku na voljo dve parkirišči, eno je zasedeno, drugo pa prosto. Uporabnik prek mobilne aplikacije izbira med razpoložljivimi parkirišči, kjer lahko preveri stanje na parkirišču, ga rezervira do svojega prihoda, odjavi (zaključi parkiranje) in plača parkirnino, ki je tudi pogoj za izhod s parkirišča.
Znatni prihranki
Virtualizacija obcestne infrastrukture, ki je posledica dejstva, da po zaslugi zmogljivega mobilnega omrežja 5G odpade potreba po številnih bližnjih centrih za zajem in obdelavo podatkov (tako imenovano računalništvo na robu), bo prinesla bistvene spremembe na trgu inteligentnih transportnih sistemov. Nizke zakasnitve in hitrejši širokopasovni prenos podatkov bodo tako omogočili nadomeščanje nekatere obstoječe obcestne opreme, prav tako pa ta ne bo več (odvečen) sloj med vozili in prometnim centrom v oblaku.
Vse našteto je povezano z visokimi prihranki pri naložbah v cestno infrastrukturo. Naslednja generacija centrov za upravljanje prometa bo zasnovana v oblaku ter bo samodejno upravljala promet (na daljavo) in nadzirala vozila brez voznikov s storitvami, kot sta dinamično vključevanje vozil v promet in prilagajanje hitrosti za potrebe optimalnega pretoka vozil in za potrebe varnosti preostalih prometnih udeležencev.
Smart City iPOT demo je projekt, v katerem sodeluje konzorcij desetih slovenskih podjetij.
Elektrificirano kraljestvo
Maketa prikazuje tudi Iskrino baterijo, ki se lahko uporablja za hrambo električne energije v soseskah, industrijskih conah, proizvodnih podjetjih in tako dalje. Obiskovalci lahko prek QR-kode hitro preverijo vrednosti, ki jih prikazuje Iskrina rešitev hranilnika električne energije v kombinaciji z industrijskimi uporabniki – ta temelji na Iskrinem dejanskem primeru iz tovarne v Kranju. Prav tako bodo mestni hranilniki energije pomagali k nižjim emisijam, posebno ko bodo povezani s sončnimi elektrarnami na strehah objektov.
Vse pod (stalnim) nadzorom
Omenjena interaktivna maketa iz lego kock premore tudi čisto pravo nadzorno sobo, kjer uporabnik prek QR-kode dobi dostop do vizualnega gradiva na aplikaciji in s tem vpogled v razsežnost nadzorne sobe pametnega mesta, kjer so opisane vse rešitve, ki jih pametno mesto ponuja. Različne majhne oznake v obliki QR-kod na maketi namreč skrivajo številne informacije o izdelkih in storitvah podjetij A1 Slovenija in Iskra, z opisi in prikazi na primerih uporabe v mestu in industriji.
»Vsak, ki se le nekaj minut 'igra' z maketo, si želi, da bi pametno mesto čim prej zaživelo v praksi. To je vsekakor tudi naš cilj,« sklene Senčar Srdičeva.
