Epidemija izgorelosti žensk
Epidemija izgorelosti in premalo fleksibilno delo še naprej zavirata napredek pri podpori zaposlenim ženskam, ugotavlja novo Deloittovo poročilo Women@Work. Raziskava med 5000 ženskami iz desetih držav razkriva turobno realnost: stres, nadlegovanje in mikroagresije so v delovnih okoljih še vedno na visoki ravni.
V raziskavi je dobra polovica žensk povedala, da so pod večjim stresom kot lani, in skoraj polovica jih navaja, da so izgorele. Izgorelost je eden od najpomembnejših dejavnikov, da ženske zapuščajo delovna mesta, saj je skoraj 40 odstotkov anketirank to navedlo kot glavni vzrok za iskanje nove službe. Več kot polovica vprašanih želi v prihodnjih dveh letih dati odpoved in samo desetina jih namerava ostati pri trenutnem delodajalcu več kot pet let.
Medtem ko so številne organizacije v zadnjem letu spremenile svoje delovne strategije in prešle na prožne in hibridne oblike dela, številne ženske pravijo, da še ne čutijo prednosti, ki naj bi jih imeli ti novi načini dela. Samo tretjina jih navaja, da jim politike njihovega delodajalca omogočajo fleksibilno delo.
Poleg fleksibilnosti pa izzive predstavlja tudi hibridno delo. Skoraj 60 odstotkov žensk, ki delajo v hibridnih okoljih, je povedalo, da so bile izključene iz pomembnih sestankov, 45 odstotkov pa da nimajo dovolj stikov z vodji. Raziskava tudi kaže, da so ženske, ki delajo v hibridnih okoljih, bistveno bolj izpostavljene mikroagresijam kot tiste, ki delajo izključno na daljavo ali izključno na lokaciji delodajalca.
Pasti nove ureditve
»Čeprav so številni delodajalci uvedli nove načine dela za večjo fleksibilnost, raziskava kaže, da je pri teh modelih nevarnost, da bodo izključeni ravno tisti, ki naj bi jim ta nova ureditev najbolj koristila. Večina anketirank je namreč povedalo, da so se v hibridnem delovnem okolju počutile izključene,« ugotavlja Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo. Po njenih besedah je skrb vzbujajoče, koliko žensk navaja, da so pod večjim stresom kot lani ali da so izgorele; delodajalci pa ne vedo, kako bi se s tem spopadli.
»Raziskava kaže, kako pomembno je, da podjetja podkrepijo svoje formalne politike z dejanji, ki resnično izboljšujejo dobro počutje in povečujejo fleksibilnost, in da iz dneva v dan gojijo kulturo spoštovanja in vključenosti.« Raziskava Deloitta kaže, da je manj kot polovica vprašanih žensk pripravljenih z delodajalcem odkrito spregovoriti o svojem duševnem zdravju.
Čeprav o nevključujočem ravnanju poroča večina anketirank, so bile tega ravnanja še bolj deležne pripadnice etničnih manjšin, predstavnice skupnosti LGBT+ in ženske na nižjih vodstvenih ali nevodstvenih položajih. Mnoge od njih so manj optimistične glede svojega kariernega napredka kot pred letom dni.
Prizadevanja za enakost spolov
V Deloittu poudarjajo, da ima prizadevanje za enakost spolov prednosti tudi za same organizacije: nobena od žensk, ki delajo za vodje enakosti, trenutno ne išče nove službe in samo devet odstotkov jih namerava v prihodnjem letu ali dveh pustiti službo. Kar 90 odstotkov jih je povedalo, da so pri delu motivirane ali izjemno motivirane.
