Evropska industrija zdaj motor postkriznega okrevanja
Indeks nabavnih menedžerjev pri IHS Markit na visokih ravneh, tudi veliko slovenskih izvoznih podjetij ima že napolnjene knjige naročil.
Odpri galerijo
Povpraševanje po izdelkih slovenske industrije medicinskih in farmacevtskih proizvodov je visoko, kar ugodno vpliva na naš izvoz. FOTO: Lek
Gospodarsko okrevanje v evrskem območju je aprila dobilo pospešek zlasti zaradi ugodnih gibanj v industrijski proizvodnji, prvič po lanskem avgustu pa je rast, resda šibko, zaznati tudi pri storitvah. Posledično je zdaj indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v državah z evrom dosegel drugo najvišjo vrednost po novembru 2018, ugotavlja družba IHS Markit v najnovejši analizi gospodarskih gibanj.
Kazalnik PMI se je z marčnih 53,2 točke v aprilu povzpel na 53,7, torej precej nad mejo 50 točk, ki označuje rast. V evrodeželi se po nekaj mesecih stagnacije zdaj obseg gospodarstva povečuje že drugi mesec zapored, tokrat naj bi bilo to na mesečni ravni celo drugo največje povečanje po septembru 2018, kažejo prve ocene. Največ je k temu prispevala rast industrijske proizvodnje, ki traja že deset mesecev in se zdaj povečuje po stopnjah, ki so najvišje v zadnjih dveh desetletjih. Glavna gonila novih naročil in prihodkov gospodarstva so bistveno povečano dodatno trošenje po lanskem upadu, obnavljanje zalog, naložbe v nove stroje in opremo ter rastoči optimizem glede letošnjega postkriznega okrevanja, poudarja IHS Markit.
Storitve ostajajo prizadete, tudi zaradi novih ukrepov za zajezitev epidemije v Nemčiji, na drugi strani pa v Franciji in nekaterih drugih državah prvič dosegajo rahlo rast po lanskem poletju. Očitno se ponudniki storitev in njihovi uporabniki počasi prilagajajo na nove razmere in se hkrati pripravljajo na boljše čase po koncu epidemije in ukrepov. »V mesecu, ko so bili ukrepi za zajezitev virusa strožji zaradi novih valov okužb, je evrsko gospodarstvo pokazalo spodbudno moč,« je ugodne podatke pokomentiral glavni ekonomist IHS Markit Chris Williamson.
»Aktualni kazalniki pričakovanj kažejo, da so razmere ugodne, po eni strani celo bolj, kot so bile pred krizo konec leta 2019, ko je bilo zlasti izrazito upočasnjevanje v avtomobilski industriji. PMI, kazalnik nabavnih menedžerjev v svetovnem gospodarstvu v predelovalnih dejavnostih, je bil že marca na najvišji ravni v zadnjih desetih letih. Zelo ugodni so podatki za nova naročila, med sektorji so na vrhu visokotehnološki proizvodi in stroji. Boljši kot pred letom so podatki za farmacijo in tudi avtomobilsko industrijo. V Nemčiji pa je bil PMI v predelovalnih dejavnostih v marcu najvišji doslej. Tudi v vseh drugih naših največjih trgovinskih partnericah (Avstrija, Italija, Francija) je bil ta kazalnik v predelovalnih dejavnostih zelo pozitiven. Vse to se seveda preliva v pričakovanja in nova naročila v Sloveniji, tako da je ta slika zelo ugodna,« ugotavlja analitik Matevž Hribernik iz Umarja.
In kako se industrijski razmah v Evropi še konkretno kaže v Sloveniji? Kazalnik izvoznih naročil pri nas je sicer »trenutno najvišji pri proizvodih za vmesno porabo, ta naj bi bila celo višja kot običajno. Ta kazalnik je zdaj višji, kot je bil leta 2019, in to je pomembno, saj ti proizvodi predstavljajo približno polovico slovenskega blagovnega izvoza. Večja negotovost pa je vsaj po podatkih, ki jih objavlja Surs, pri proizvodih za končno potrošnjo. Trenutno so ugodna tudi izvozna naročila za elektronske izdelke, električne naprave, proizvodnjo kovin,« pove Hribernik; intervju z njim o izvoznih gibanjih in napovedih objavljamo v ponedeljkovi prilogi Posel in denar.
Kazalnik PMI se je z marčnih 53,2 točke v aprilu povzpel na 53,7, torej precej nad mejo 50 točk, ki označuje rast. V evrodeželi se po nekaj mesecih stagnacije zdaj obseg gospodarstva povečuje že drugi mesec zapored, tokrat naj bi bilo to na mesečni ravni celo drugo največje povečanje po septembru 2018, kažejo prve ocene. Največ je k temu prispevala rast industrijske proizvodnje, ki traja že deset mesecev in se zdaj povečuje po stopnjah, ki so najvišje v zadnjih dveh desetletjih. Glavna gonila novih naročil in prihodkov gospodarstva so bistveno povečano dodatno trošenje po lanskem upadu, obnavljanje zalog, naložbe v nove stroje in opremo ter rastoči optimizem glede letošnjega postkriznega okrevanja, poudarja IHS Markit.
Storitve ostajajo prizadete, tudi zaradi novih ukrepov za zajezitev epidemije v Nemčiji, na drugi strani pa v Franciji in nekaterih drugih državah prvič dosegajo rahlo rast po lanskem poletju. Očitno se ponudniki storitev in njihovi uporabniki počasi prilagajajo na nove razmere in se hkrati pripravljajo na boljše čase po koncu epidemije in ukrepov. »V mesecu, ko so bili ukrepi za zajezitev virusa strožji zaradi novih valov okužb, je evrsko gospodarstvo pokazalo spodbudno moč,« je ugodne podatke pokomentiral glavni ekonomist IHS Markit Chris Williamson.
Ugodna izvozna naročila za slovenska podjetja
»Aktualni kazalniki pričakovanj kažejo, da so razmere ugodne, po eni strani celo bolj, kot so bile pred krizo konec leta 2019, ko je bilo zlasti izrazito upočasnjevanje v avtomobilski industriji. PMI, kazalnik nabavnih menedžerjev v svetovnem gospodarstvu v predelovalnih dejavnostih, je bil že marca na najvišji ravni v zadnjih desetih letih. Zelo ugodni so podatki za nova naročila, med sektorji so na vrhu visokotehnološki proizvodi in stroji. Boljši kot pred letom so podatki za farmacijo in tudi avtomobilsko industrijo. V Nemčiji pa je bil PMI v predelovalnih dejavnostih v marcu najvišji doslej. Tudi v vseh drugih naših največjih trgovinskih partnericah (Avstrija, Italija, Francija) je bil ta kazalnik v predelovalnih dejavnostih zelo pozitiven. Vse to se seveda preliva v pričakovanja in nova naročila v Sloveniji, tako da je ta slika zelo ugodna,« ugotavlja analitik Matevž Hribernik iz Umarja.
In kako se industrijski razmah v Evropi še konkretno kaže v Sloveniji? Kazalnik izvoznih naročil pri nas je sicer »trenutno najvišji pri proizvodih za vmesno porabo, ta naj bi bila celo višja kot običajno. Ta kazalnik je zdaj višji, kot je bil leta 2019, in to je pomembno, saj ti proizvodi predstavljajo približno polovico slovenskega blagovnega izvoza. Večja negotovost pa je vsaj po podatkih, ki jih objavlja Surs, pri proizvodih za končno potrošnjo. Trenutno so ugodna tudi izvozna naročila za elektronske izdelke, električne naprave, proizvodnjo kovin,« pove Hribernik; intervju z njim o izvoznih gibanjih in napovedih objavljamo v ponedeljkovi prilogi Posel in denar.
