Fiskalni svet opozarja na posledice davčnega svežnja

Zaradi predlaganih davčnih sprememb naj bi se po modelskih ocenah dolg sektorja država kumulativno povečal za štiri do 14 odstotnih točk BDP.
Fotografija: Fiskalni svet (od leve proti desni Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič) opozarja, da bi ob napovedani davčnih spremembah potrebovali tudi ukrepe, ki bi zmanjšali luknjo v javnih financah.  FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Fiskalni svet (od leve proti desni Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič) opozarja, da bi ob napovedani davčnih spremembah potrebovali tudi ukrepe, ki bi zmanjšali luknjo v javnih financah.  FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Fiskalni svet je na zahtevo komisije DZ za nadzor javnih financ analiziral javnofinančne učinke predlaganega vladnega svežnja davčnih zakonov – gre za novele zakonov o dohodnini, o davku na dohodek pravnih oseb in o davku na dodano vrednost in zakon o debirokratizaciji. Predlagane davčne spremembe bi imele po ocenah vlade v letu 2022 za neposredno posledico izpad javnofinančnih prihodkov v višini 335 milijonov evrov, po dokončni uveljavitvi po prehodnem obdobju v letu 2025 pa 937 milijonov evrov letno. 

Opravljene simulacije fiskalnega sveta kažejo, da predlagane davčne spremembe brez sprejetja dodatnih diskrecijskih ukrepov, ki bi zagotovili njihovo javnofinančno nevtralnost, predstavljajo dodatno tveganje za vzdržnost javnih financ na srednji rok. Zaradi predlaganih davčnih sprememb naj bi se namreč po modelskih ocenah dolg sektorja država kumulativno povečal za od štiri do 14 odstotnih točk BDP.  

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, v modelskih ocenah ni mogel upoštevati celotnega nabora dejavnikov, ki bi lahko vplivali na konkurenčnost gospodarstva in na obseg potencialnega proizvoda. »Vlada je sicer izrazila prepričanje, da bo izpad javnofinančnih prihodkov mogoče nadomestiti z višjo gospodarsko rastjo oziroma potrošnjo in drugimi ukrepi. Ob tem ni predstavila izračunov, koliko višjo gospodarsko rast oziroma potrošnjo pričakuje kot posledico predlaganih sprememb, prav tako ni predstavila morebitnih dodatnih ukrepov, ki bi bili potrebni za nevtralizacijo njihovega javnofinančnega učinka na javnofinančni saldo države,« ugotavlja fiskalni svet in dodaja, da bi »ob upoštevanju dodatnih tveganj za dolgoročno vzdržnost javnih financ, kot izhajajo iz predlaganih davčnih sprememb, bila potrebna vsaj delna nevtralizacija vpliva predvidenega izpada javnofinančnih prihodkov na saldo.«

Fiskalni svet sicer tudi opozarja, da so bile že z lanskim letom uvedene davčne spremembe, ki so bile sprejete leta 2019 in ki naj bi po oceni takratne vlade imele za posledico izpad javnofinančnih prihodkov v višini okoli 70 milijonov evrov letno. 

Komentarji: