Geodetska uprava: Nepremičninski cikel se bliža vrhu
Ob rekordni rasti cen stanovanjskih nepremičnin in rekordnem številu transakcij z zemljišči za gradnjo stanovanjskih stavb je lani znova oživel tudi trg poslovnih nepremičnin, v svojem poročilu ugotavlja Geodetska uprava. Ta obenem navaja, da se glede na doseženo raven cen in obseg novogradnje v glavnem mestu vse bolj približujemo vrhu nepremičninskega cikla.
»Obrata cen nepremičnin sicer ni pričakovati, dokler ponudba novih stanovanj v največjih mestih, predvsem pa v Ljubljani, ne bo presegla povpraševanja oziroma dokler se ne bo čas prodaje stanovanj bistveno podaljšal in se ne bodo začele kopičiti zaloge neprodanih stanovanj,« so zapisali na Geodetski upravi (Gurs). Tako Slovenci predvidoma ostajamo z rekordnimi cenami nepremičnin tudi letos.
V Sloveniji se je lani razlika v cenah stanovanjskih nepremičnin med pretežno ruralnimi območji, kjer so cene nepremičnin najnižje, in območjem Ljubljane, kjer so najvišje, še nekoliko povečala, medtem ko se je razlika v cenah zemljišč za gradnjo stanovanjskih nepremičnin nekoliko zmanjšala. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavb so bile na primer lani v Ljubljani v povprečju do štirikrat višje, cene stanovanjskih hiš pa do sedemkrat višje kot v Beli Krajini. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb pa so bile na primer v Ljubljani okoli petindvajsetkrat višje kot v Prekmurju in okoli petnajstkrat višje kot v Beli Krajini.
Zemljišča za med
Lani se je število kupoprodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah in vse vrste stanovanjskih hiš v primerjavi z letom 2020 povečalo za okoli 20 odstotkov, hkrati je bilo večje od predpandemičnih vrednosti oziroma leta 2019. Gurs pojasnjujejo, da je povečanje šlo predvsem na račun rekordne prodaje stanovanjskih hiš, »ki jo je povzročilo povečano povpraševanja po hišah izven urbanih središč, ki je posledica visokih cen stanovanj v mestih, deloma pa tudi spremenjenih bivalnih želja kupcev zaradi epidemije«.
Hkrati so državni geodeti lani zabeležili največje število kupoprodaj zemljišč za gradnjo večstanovanjskih stavb in stanovanjskih hiš od časov pred krizo nepremičninskega trga leta 2008. Na ravni države je bilo število transakcij v primerjavi z letom 2020 večje kar za okoli 45 odstotkov. Ob rekordnem številu kupoprodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb državni geodeti zdaj na območjih celotne države napovedujejo pospešeno stanovanjsko gradbeno ekspanzijo, ki je bila v zadnjih treh letih značilna predvsem za glavno mesto.
Rast cen za vse segmente
Presežno povpraševanje ohranja vztrajno rast cen, lahko pa opazimo, da se ponudbena stran z novogradnjami odziva in počasi prilagaja. Nepremičninski trg - predvsem področje stanovanjskih nepremičnin - še vedno poganjajo tudi nizke obrestne mere in dostopnost kreditov, ki obenem spodbujajo tudi naložbene nakupe, vse bolj prisoten je strah pred naraščajočo inflacijo.
»Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so se na ravni države leta 2021 v primerjavi z letom 2020 zvišale za 15 odstotkov, cene stanovanjskih hiš pa za dve odstotni točki manj. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so se zvišale za 12 odstotkov,« razlagajo na geodetski upravi.
Približujemo se vrhu nepremičninskega cikla
Pandemija Covida-19 in vojna v Ukrajini sta vplivala globalno rast cen energije in gradbenih materialov, kar se odraža pri visoki rasti gradbenih stroškov. S tem nastaja dodaten pritisk na rast cen stanovanjskih nepremičnin.
Gurs še piše, da se glede na doseženo raven cen in obseg novogradnje v glavnem mestu vse bolj približujemo vrhu nepremičninskega cikla. To pomeni, da bi tržna ponudba presegla plačilno sposobno povpraševanje, prodaja stanovanjskih nepremičnin pa bi se ustavila. »Sprožilec, ki bi lahko povzročil splošen upad povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, bi lahko bil tudi dvig obrestnih mer, ki se napoveduje v bližnji prihodnosti,« dodajajo.
