Gospodarska rast bo nižja, inflacija višja

Analitiki za ECB: V prihodnjih četrtletjih se bo gospodarska rast znatno umirila, cene se bodo zvišale, brezposelnost pa bo vseeno ostala zgodovinsko nizka.
Fotografija: ECB je opazno zvišala napovedi inflacije. FOTO: Yann Schreiber/Afp
Odpri galerijo
ECB je opazno zvišala napovedi inflacije. FOTO: Yann Schreiber/Afp

Gospodarska dinamika v evrskem območju se v tretjem četrtletju upočasnjuje, napovedi gospodarske rasti se znižujejo, inflacijske napovedi pa zvišujejo. To kažejo rezultati raziskave, ki jo je za Evropsko centralno banko (ECB) pripravilo 56 strokovnih institucij iz Evrope. Analiza sicer sloni na podatkih z začetka tega meseca, torej še pred objavo zadnjih makroekonomskih napovedi evropske komisije.

Pričakovanja gospodarske rasti v evrskem območju so tako analitiki znižali od letošnjega drugega četrtletja naprej, prav tako so poslabšani tudi obeti za rast BDP za 2023, in sicer z 2,3 na 1,5 odstotka, za 2024 pa za zdaj ostaja predvidevanje 1,8-odstotne rasti. Iz predstavljenih napovedi izhaja, da rast v letošnjem letu rešuje predvsem močno prvo četrtletje, medtem ko je za prihodnja četrtletja predviden upad gospodarske aktivnosti. K temu naj bi prispevali vse večji pritiski cen energentov, vse bolj zategnjena denarna politika centralnih bank in pa naraščajoča inflacija, ki bo zmanjšala kupno moč gospodinjstev. Motnje v dobavnih verigah, povezane s pandemijo covida, so sicer nekoliko manjše, kljub temu pa še vedno vplivajo na svetovno gospodarstvo.

Pričakovanja gospodarske rasti v evrskem območju so analitiki znižali od letošnjega drugega četrtletja naprej. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Pričakovanja gospodarske rasti v evrskem območju so analitiki znižali od letošnjega drugega četrtletja naprej. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters

Napovedi inlacije zvišane

Na drugi strani so napovedi inflacije opazno zvišane. Še pred tremi meseci so analitiki za letos predvideli povprečno šestodstotno inflacijo, zdaj so jo zvišali na 7,3 odstotka, inflacijsko napoved, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin za prihodnje leto, pa so prav tako zvišali z 2,4 na 3,6 odstotka. Dolgoročno sicer pričakujejo 2,2-odstotno rast cen.

Zanimivo pa je, da napovedovalci ostajajo dokaj optimistični glede zaposlenosti v evrodeželi, kar pomeni, da tudi v primeru vse bolj verjetne recesije ne računajo na povečanje brezposelnosti, vsaj v povprečju gledano ne. Za letos in prihodnje leto namreč napovedujejo povprečno 6,7-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je celo nekaj manj, kot so predvideli pred tremi meseci. Predvidena dolgoročna stopnja brezposelnosti pa je s 6,4 odstotka celo najnižja v zgodovini napovedi, ki segajo v leto 1999.

Preberite še:

Komentarji: