GZS pozdravlja dogovor z ZDA, a vrsta stvari še ni opredeljenih

»Na GZS pozdravljamo doseženi dogovor, pri čemer pa poudarjamo, da to vendarle ni trgovinski sporazum, saj ne govorimo o pisnem dokumentu, kjer je točno opredeljeno, kakšne bodo carinske stopnje, kdaj in na katere proizvode bodo uveljavljene, kakšne bodo kvote itd. Vrsta podrobnosti še ni opredeljenih. Vseeno pa ugotavljamo, da se je obdobje za uveljavitev še višjih, 30-odstotnih carinskih stopenj verjetno potisnilo v prihodnost in upamo, da se ne bo nikoli uresničilo.« Tako je glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc pokomentiral dogovor o pretežno 15-odstotnih carinah za večino izvoza iz EU v ZDA.

Dejstvo je, da je ameriška stran dvignila splošno carinsko stopnjo z deset na 15 odstotkov, na drugi strani pa je še vedno pustila visoke carinske stopnje na jeklo in aluminij, torej izdelke, ki predstavljajo devet odstotkov našega celotnega izvoza v ZDA. »Po drugi strani je manjši uspeh, da smo znižali carinske stopnje na vozila in na dele za vozila s 25 na 15 odstotkov. To je sicer uspelo že Japonski, tako, da to ni presenečenje, da je EU dosegla tak dogovor. Poleg tega nekaj evropskih proizvodov ne bo ocarinjenih. Gre za izdelke (stroji za proizvodnjo polprevodnikov), ki jih ZDA nujno potrebujejo, in za nekatere surovine, kritične materiale in generična zdravila, ki so izvzeti iz carinskih stopenj. Ničelne carine so predvidene tudi za nekatere letalske dele in letala,« poudarja Ivanc.

Evropska komisija se je z dogovorom okviru dogovora zavezala, da bo EU v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev in od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov. Kot je opozoril Ivanc, Bruselj nima pravnih vzvodov, s katerimi bi države članice prisilil v take naložbe oziroma nakupe. »Prav tako ni jasno, ali gre za portfeljske naložbe, torej kupovanje ameriških obveznic, ali pa dejansko za tuje neposredne investicije, kar je verjetno imel v mislih Trump,« je dejal.

Slovenski izvoz v ZDA se od decembra upočasnjuje

Slovenija je v zadnjih 12 mesecih izvozila v ZDA za 900 milijonov evrov blaga, uvozili pa smo za približno 1,2 milijarde evrov blaga. Ob tem, da približno dve tretjini našega celotnega uvoza iz ZDA predstavljajo nabavne aktivnosti večje multinacionalke na področju zdravil, je dodal Ivanc.

Na GZS ugotavljajo, da se je v zadnjih petih mesecih izvoz blaga iz Slovenije v ZDA znižal za sedem odstotkov, predvsem je manjši izvoz strojev, jekla in aluminija. Na drugi strani pa se je še vedno povečal izvoz avtomobilov, plastičnih mas in kompleksnih instrumentov z visoko dodano vrednostjo. Naš izvoz v ZDA se sicer upočasnjuje od decembra lani, v maju pa je bila menjava medletno na približno enaki ravni kot v lanskem letu. 

Ni pričakovati bistvenega učinka carin na BDP

Na vprašanje Dela, kako bodo carine vplivale na gospodarsko rast, je sogovornik povedal, da »so ZDA prva gospodarska partnerica Unije. Na kratek rok so evropski proizvajalci že prevzeli del bremena v obliki nekoliko nižjih marž, to se vidi iz tega, da cene v ZDA niso bistveno porasle, ne pričakujemo pa vseeno zelo velikega učinka carin. Za EU je pomembnejša trgovinska menjava med samimi državami članicami. ZDA niso tako zelo velik dejavnik, da bi bistveno vplival na BDP. Bolj pozitivno bodo vplivale investicije v infrastrukturo, če bodo izvedene, pomembno pa bo tudi, od kod bo nabavljena oprema za obrambne namene. Cilj bi moral biti, da bi bil domači delež najvišji in da bi kupovali blago, ki bi imelo v pomembni meri dvojno rabo.«