Inovacije so najmočnejše marketinško orožje
Nenehno inoviranje je ključno za preživetje podjetij na trgu.
Odpri galerijo
Inovativnost in lastni razvoj večinoma spodbujajo industrijska podjetja, saj so novi izdelki z izboljšanimi lastnostmi temelj njihove konkurenčnosti. Večina inovacij se tako hitro prelije v proizvodnjo. Fotografija je iz Domela. Foto Uroš Hočevar/Delo
Slovenska podjetja so zaradi relativne majhnosti dolgo prištevali le med sledilce na trgu, a kot kaže, se zadnja leta vse bolj zavedajo pomena inovacij za uspešno poslovanje. To se kaže tudi na raziskovalno-razvojnih proračunih, ti so se odebelili in ponekod celo presegajo štiri odstotke prihodkov, ki so se še pred časom zdeli nedosegljivi.
Ekonomist dr. Marko Jaklič pojasnjuje, da je v zadnjih dveh desetletjih dosežen premik od zaprtega k odprtemu raziskovalnemu sistemu, v katerem sodelujejo tako velika kot mala podjetja pa tudi raziskovalne institucije. V ta sistem se po njegovih besedah uspešno vključujejo tudi slovenska podjetja, ki se zavedajo, da delujejo v globalni konkurenci, kjer je mogoče preživeti le z inoviranjem. Pravi, da je iz prakse mogoče ugotoviti, da slovenska podjetja krepijo raziskovalne oddelke ali celo na novo vzpostavljajo raziskovalno-inovacijske centre.
Po Jakličevem mnenju so higieniki, ki omogočajo preživetje na trgu, tehnološke inovacije, ki so prej ali slej dosegljive vsem. Izjemno vrednost pa po njegovem prepričanju pogosto prispevajo netehnološke inovacije, ki ustvarjajo razliko. »Naša podjetja se morajo še bolj osredotočiti na to, da hitro absorbirajo nove tehnologije in jih znajo zapakirati v nove tehnološke modele z netehnološkimi inovacijami,« pravi.
Konec septembra bo Gospodarska zbornica Slovenije ponovno podelila priznanja za najboljše inovacije na nacionalni ravni, zato smo nekatere kandidate za ta priznanja povprašali, kako inovacije vplivajo na njihovo poslovanje in kako jih na koncu unovčijo.
V Domelu, ki ga vodi Matjaž Čemažar, so med drugim razvili novo družino brezkrtačne, elektronsko komutirane sesalne enote in pripadajoče elektronike. Čemažar pojasnjuje, da si družba z inovacijami zagotavlja konkurenčnost na trgu, pri čemer gre tako za izboljšave obstoječih izdelkov kot za razvoj novih: »Za Domel so pomembne tako procesne kakor tudi produktne inovacije, saj kupci od naših izdelkov pričakujejo najvišje energijske izkoristke, visoko snovno učinkovitost in zanesljivost.« Kot navaja, rast, ki so jo uresničili v zadnjih letih, temelji predvsem na inovacijah iz preteklih let, saj delujejo v pretežno zreli panogi, kjer so organske rasti omejene.
Čemažar pravi, da je Domel z večino svojih izdelkov prisoten na medorganizacijskem trgu, kjer so z inovacijami potrjene kompetence najmočnejše marketinško orožje. »Večino svojih inovacij unovčimo na trgu prek obstoječih kupcev, kjer si z nominacijami v novih generacijah izdelkov zagotavljamo ohranjanje ali večanje tržnih deležev. Bolj zahtevni so vstopi na nove trge, predvsem z novimi izdelki, saj so novi trgi vedno povezani z večjo stopnjo tveganja in višjimi vstopnimi ovirami. Zato so inovativne rešitve za vstop na nov trg še toliko bolj pomembne,« dodaja. Proces inoviranja v Domelu spremljajo s kazalnikom realizirane prodaje mlajših izdelkov kot tri leta v strukturi. V zadnjih letih se ta delež giblje pri več kot 40 odstotkih, kar pomeni, da produktni portfelj prenovijo prej kot v treh letih.
Domel nameni za razvoj in raziskave več kot štiri odstotke prihodkov od prodaje, poleg tega investirajo v višanje produktivnosti, večanje kapacitet in avtomatizacijo procesov. Proces inoviranja spodbujajo na dva načina, in sicer prek sistema za množično inoviranje, kjer zajamejo več kot 700 idej na leto, in prek procesa razvoja novih izdelkov, kjer na trgu vsako leto uresničijo okoli 15 odstotkov prodaje z izdelki, mlajšimi od enega leta.
Tudi v družbi Kovinoplastika Lož, kjer so razvili vratno zaporo Comfort, so inovacije ključne za obstoj podjetja in nadaljno rast. »Z inovacijami povečujemo vrednost izdelkov ter vrednost in razpoznavnost naših blagovnih znamk, torej njihov ugled na trgu in med konkurenti. Vse omenjeno pa je povezano z rastjo prihodkov z višje cenovno pozicioniranimi izdelki in rastjo tržnih deležev,« pravi direktor družbe Bojan Flander. Kupce o inovacijah seznanjajo vsak dan, pa tudi na sejmih.
V Kovinoplastiki v programu Okovje, pod katerim se proizvaja okovje za stavbno pohištvo, stroški za razvoj novih izdelkov in orodij ter marketinških aktivnosti dosegajo okoli milijon evrov na leto, število invencij pa je okoli sto.
V Iskraemecu, ki se ponaša z razvojem trajnostno naravnanega pravičnega števca, pravijo, da imajo zdaj enega izmed največjih razvojnih oddelkov v njihovi industriji v Evropi. »Inoviranje je za Iskraemeco ena izmed osnovnih aktivnosti in glavno gibalo konkurenčnosti ter uspešnosti podjetja na globalnem trgu. Tudi zaposlene poskušamo na različne načine motivirati, da so pri svojem delu čim bolj inovativni in da sami iščejo nove rešitve tako na produktni kot na procesni ravni,« dodajajo. Pojasnjujejo še, da se je njihova panoga v zadnjih nekaj letih temeljito spremenila: »Na trg veliko hitreje kot prej prihajajo novi koncepti – zdaj se vse osredotoča na internet stvari (IoT), električna vozila, tehnologijo blockchain … Naša realnost je takšna: če želimo ostati na vrhu in nenehno izboljševati svojo konkurenčnost, moramo inovirati in trgu še pred konkurenco ponuditi tisto, kar potrebuje.« Na letni ravni inovacijam namenjajo od šest do osem odstotkov prihodka. Na leto ustvarijo povprečno deset inovacij, ki so tudi realizirane na trgu.
V nazarskem BSH, ki prav tako velja za razvojni center znotraj skupine BSH in deluje na področju malih gospodinjskih aparatov, odgovarjajo, da v zelo tekmovalnem poslovnem okolju inovacije zagotavljajo konkurenčno prednost, kar se običajno kaže v rastočih tržnih deležih. »Vsak naš novi gospodinjski aparat, ki vstopa na trg, je pospremljen s kopico patentnih prijav,« dodajajo. Pojasnjujejo, da je namen inovacij zagotoviti končnemu kupcu zelo učinkovit, tehnološko dovršen in atraktiven gospodinjski aparat, ki je do uporabnika in okolja prijazen.
Družba vsako leto nameni za razvoj od tri do pet odstotkov letnega prometa. »Število inovacij je odvisno od strukture projektov, ki jih razvijamo. V povprečju pa vsako leto podamo od deset do 20 patentnih prijav,« še pravijo.
Ekonomist dr. Marko Jaklič pojasnjuje, da je v zadnjih dveh desetletjih dosežen premik od zaprtega k odprtemu raziskovalnemu sistemu, v katerem sodelujejo tako velika kot mala podjetja pa tudi raziskovalne institucije. V ta sistem se po njegovih besedah uspešno vključujejo tudi slovenska podjetja, ki se zavedajo, da delujejo v globalni konkurenci, kjer je mogoče preživeti le z inoviranjem. Pravi, da je iz prakse mogoče ugotoviti, da slovenska podjetja krepijo raziskovalne oddelke ali celo na novo vzpostavljajo raziskovalno-inovacijske centre.
Po Jakličevem mnenju so higieniki, ki omogočajo preživetje na trgu, tehnološke inovacije, ki so prej ali slej dosegljive vsem. Izjemno vrednost pa po njegovem prepričanju pogosto prispevajo netehnološke inovacije, ki ustvarjajo razliko. »Naša podjetja se morajo še bolj osredotočiti na to, da hitro absorbirajo nove tehnologije in jih znajo zapakirati v nove tehnološke modele z netehnološkimi inovacijami,« pravi.
Inovacije D Foto Delo
Rast na podlagi inovacij
Konec septembra bo Gospodarska zbornica Slovenije ponovno podelila priznanja za najboljše inovacije na nacionalni ravni, zato smo nekatere kandidate za ta priznanja povprašali, kako inovacije vplivajo na njihovo poslovanje in kako jih na koncu unovčijo.
V Domelu, ki ga vodi Matjaž Čemažar, so med drugim razvili novo družino brezkrtačne, elektronsko komutirane sesalne enote in pripadajoče elektronike. Čemažar pojasnjuje, da si družba z inovacijami zagotavlja konkurenčnost na trgu, pri čemer gre tako za izboljšave obstoječih izdelkov kot za razvoj novih: »Za Domel so pomembne tako procesne kakor tudi produktne inovacije, saj kupci od naših izdelkov pričakujejo najvišje energijske izkoristke, visoko snovno učinkovitost in zanesljivost.« Kot navaja, rast, ki so jo uresničili v zadnjih letih, temelji predvsem na inovacijah iz preteklih let, saj delujejo v pretežno zreli panogi, kjer so organske rasti omejene.
Prenova produktov v treh letih
Čemažar pravi, da je Domel z večino svojih izdelkov prisoten na medorganizacijskem trgu, kjer so z inovacijami potrjene kompetence najmočnejše marketinško orožje. »Večino svojih inovacij unovčimo na trgu prek obstoječih kupcev, kjer si z nominacijami v novih generacijah izdelkov zagotavljamo ohranjanje ali večanje tržnih deležev. Bolj zahtevni so vstopi na nove trge, predvsem z novimi izdelki, saj so novi trgi vedno povezani z večjo stopnjo tveganja in višjimi vstopnimi ovirami. Zato so inovativne rešitve za vstop na nov trg še toliko bolj pomembne,« dodaja. Proces inoviranja v Domelu spremljajo s kazalnikom realizirane prodaje mlajših izdelkov kot tri leta v strukturi. V zadnjih letih se ta delež giblje pri več kot 40 odstotkih, kar pomeni, da produktni portfelj prenovijo prej kot v treh letih.
Domel nameni za razvoj in raziskave več kot štiri odstotke prihodkov od prodaje, poleg tega investirajo v višanje produktivnosti, večanje kapacitet in avtomatizacijo procesov. Proces inoviranja spodbujajo na dva načina, in sicer prek sistema za množično inoviranje, kjer zajamejo več kot 700 idej na leto, in prek procesa razvoja novih izdelkov, kjer na trgu vsako leto uresničijo okoli 15 odstotkov prodaje z izdelki, mlajšimi od enega leta.
Ideje zaposlenih za prihranek
Dr. Darja Ferčej Temeljotov iz Leka ugotavlja, da je množično inoviranje tudi v Sloveniji postalo neprekinjen proces. V Leku, ki je del Novartisove skupine, spodbujajo inovativnost tudi med zaposlenimi. Že od leta 2012 lahko zaposleni svoje ideje oddajo tudi na spletni aplikaciji, in kot ugotavljajo v farmacevtski družbi, so zaposleni v petih letih oddali več kot 5500 predlogov, izboljšave iz tega naslova pa so samo Leku prinesle že 34 milijonov evrov prihrankov. »Pomembne inovacije in izboljšave tako ne nastajajo le v raziskavah in razvoju ter na podlagi močno razvitega sodelovanja z znanstveno-raziskovalno sfero, temveč tudi s stalnimi predlogi za izboljšave zaposlenih, uvajanjem procesnih in tehnoloških izboljšav ter s prenosom novih tehnologij in postopkov. Zanimivo je, da velik delež zamisli za izboljšave tehnoloških procesov v proizvodnji nastane v neformalnem druženju zaposlenih in nato preraste v rešitve, ki prinašajo konkretno gospodarsko korist,« opažajo v ljubljanskem farmacevtu.
Dr. Darja Ferčej Temeljotov iz Leka ugotavlja, da je množično inoviranje tudi v Sloveniji postalo neprekinjen proces. V Leku, ki je del Novartisove skupine, spodbujajo inovativnost tudi med zaposlenimi. Že od leta 2012 lahko zaposleni svoje ideje oddajo tudi na spletni aplikaciji, in kot ugotavljajo v farmacevtski družbi, so zaposleni v petih letih oddali več kot 5500 predlogov, izboljšave iz tega naslova pa so samo Leku prinesle že 34 milijonov evrov prihrankov. »Pomembne inovacije in izboljšave tako ne nastajajo le v raziskavah in razvoju ter na podlagi močno razvitega sodelovanja z znanstveno-raziskovalno sfero, temveč tudi s stalnimi predlogi za izboljšave zaposlenih, uvajanjem procesnih in tehnoloških izboljšav ter s prenosom novih tehnologij in postopkov. Zanimivo je, da velik delež zamisli za izboljšave tehnoloških procesov v proizvodnji nastane v neformalnem druženju zaposlenih in nato preraste v rešitve, ki prinašajo konkretno gospodarsko korist,« opažajo v ljubljanskem farmacevtu.
Dvigovanje vrednosti
Tudi v družbi Kovinoplastika Lož, kjer so razvili vratno zaporo Comfort, so inovacije ključne za obstoj podjetja in nadaljno rast. »Z inovacijami povečujemo vrednost izdelkov ter vrednost in razpoznavnost naših blagovnih znamk, torej njihov ugled na trgu in med konkurenti. Vse omenjeno pa je povezano z rastjo prihodkov z višje cenovno pozicioniranimi izdelki in rastjo tržnih deležev,« pravi direktor družbe Bojan Flander. Kupce o inovacijah seznanjajo vsak dan, pa tudi na sejmih.
V Kovinoplastiki v programu Okovje, pod katerim se proizvaja okovje za stavbno pohištvo, stroški za razvoj novih izdelkov in orodij ter marketinških aktivnosti dosegajo okoli milijon evrov na leto, število invencij pa je okoli sto.
Največji razvojni oddelek v Evropi
V Iskraemecu, ki se ponaša z razvojem trajnostno naravnanega pravičnega števca, pravijo, da imajo zdaj enega izmed največjih razvojnih oddelkov v njihovi industriji v Evropi. »Inoviranje je za Iskraemeco ena izmed osnovnih aktivnosti in glavno gibalo konkurenčnosti ter uspešnosti podjetja na globalnem trgu. Tudi zaposlene poskušamo na različne načine motivirati, da so pri svojem delu čim bolj inovativni in da sami iščejo nove rešitve tako na produktni kot na procesni ravni,« dodajajo. Pojasnjujejo še, da se je njihova panoga v zadnjih nekaj letih temeljito spremenila: »Na trg veliko hitreje kot prej prihajajo novi koncepti – zdaj se vse osredotoča na internet stvari (IoT), električna vozila, tehnologijo blockchain … Naša realnost je takšna: če želimo ostati na vrhu in nenehno izboljševati svojo konkurenčnost, moramo inovirati in trgu še pred konkurenco ponuditi tisto, kar potrebuje.« Na letni ravni inovacijam namenjajo od šest do osem odstotkov prihodka. Na leto ustvarijo povprečno deset inovacij, ki so tudi realizirane na trgu.
Tudi slovenska podjetja vse več vlagajo v raziskave in razvoj. Foto Jože Suhadolnik/Delo
V nazarskem BSH, ki prav tako velja za razvojni center znotraj skupine BSH in deluje na področju malih gospodinjskih aparatov, odgovarjajo, da v zelo tekmovalnem poslovnem okolju inovacije zagotavljajo konkurenčno prednost, kar se običajno kaže v rastočih tržnih deležih. »Vsak naš novi gospodinjski aparat, ki vstopa na trg, je pospremljen s kopico patentnih prijav,« dodajajo. Pojasnjujejo, da je namen inovacij zagotoviti končnemu kupcu zelo učinkovit, tehnološko dovršen in atraktiven gospodinjski aparat, ki je do uporabnika in okolja prijazen.
Družba vsako leto nameni za razvoj od tri do pet odstotkov letnega prometa. »Število inovacij je odvisno od strukture projektov, ki jih razvijamo. V povprečju pa vsako leto podamo od deset do 20 patentnih prijav,« še pravijo.
