Jutri opazna podražitev goriv
Liter 95-oktanskega bencina bo dražji za 2,5 centa, liter dizelskega goriva pa za 1,8 centa.
Odpri galerijo
Cena bencina in dizelskega goriva raste Foto Delo
Ljubljana – Točenje goriv na slovenskih črpalkah bo od polnoči dražje, saj se bosta podražila tako bencin kot dizelsko gorivo. Tako kot je cena nafte dosegla najvišje vrednosti v pol leta, tudi cene pogonskih goriv rastejo od začetka leta.
Na bencinskih črpalkah, ki niso ob avtocestah in hitrih cestah, bo po novem treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,349 evra, kar je 2,5 centa več kot v prejšnjem dvotedenskem obdobju. Liter dizelskega goriva bo dražji za 1,8 centa in bo stal 1,279 evra. Pogonska goriva na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah niso državno regulirana, prav tako so liberalizirane cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja.
Od začetka leta se višajo tudi cene nafte. Ob začetku leta je sod nafte brent stal 53,80 dolarja, zdaj pa so se cene približale 75 dolarjem – največ od novembra.
Dražja nafta tako za slovenskega potrošnika pomeni večje izdatke za prevoze s svojim avtomobilom in posredno za preostale izdelke, na ceno katerih vpliva dražja nafta, ali zaradi podražitev polizdelkov, ki temeljijo na naftnih derivatih, ali zaradi dražjega transporta. Tako se zmanjšuje razpoložljiv dohodek pri gospodinjstvih. V gospodarstvu pa višje cene najbolj vplivajo na dejavnost transporta, saj cene goriva predstavljajo 40 odstotkov končne cene cestnega prevoza.
V začetku tega tedna so se podražile cene nafte predvsem zaradi napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA ne bodo več dopuščale izjem pri sankcioniranju uvoza nafte iz Irana, iz česar so lani jeseni izvzele osem držav, in sicer Južno Korejo, Indijo, Kitajsko, Turčijo, Japonsko, Tajvan ter Italijo in Grčijo. Zadnje tri so sicer že prekinile dobavo iranske nafte.
Pred lansko uvedbo ameriških sankcij proti Iranu je ta država načrpala okoli tri milijone sodov nafte na dan. Ta količina se je zmanjšala, in sicer na manj kot milijon sodov na dan. Na manj kot milijon sodov na dan se je znižala tudi proizvodnja Venezuele.
Iranski izpad naj bi nadomestili Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, so sporočili iz Bele hiše. To so potrdili tudi v Savdski Arabiji, kjer so poudarili, da bodo s preostalimi izvoznicami nafte zagotovili zadostno ponudbo in stabilizirali trg.
Vendar je letos količino načrpane nafte zmanjšala tudi Savdska Arabija, s čimer je ta država spodbudila rast cen črnega zlata. Najpomembnejša država kartela Opec je svojo proizvodnjo znižala pod deset milijonov sodov na dan oziroma najmanj po januarju 2017. Savdska Arabija načrpa pol milijona sodov manj od količine, za katero se je obvezala decembra. Kraljevina, ki s prodajo nafte ustvari 70 odstotkov prihodkov iz izvoza, namreč za polnjenje proračuna potrebuje cene nafte vsaj 80 dolarjev za sod.
Na bencinskih črpalkah, ki niso ob avtocestah in hitrih cestah, bo po novem treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,349 evra, kar je 2,5 centa več kot v prejšnjem dvotedenskem obdobju. Liter dizelskega goriva bo dražji za 1,8 centa in bo stal 1,279 evra. Pogonska goriva na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah niso državno regulirana, prav tako so liberalizirane cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja.
Cena bencina in dizelskega goriva raste Foto Delo
Od začetka leta se višajo tudi cene nafte. Ob začetku leta je sod nafte brent stal 53,80 dolarja, zdaj pa so se cene približale 75 dolarjem – največ od novembra.
Dražja nafta tako za slovenskega potrošnika pomeni večje izdatke za prevoze s svojim avtomobilom in posredno za preostale izdelke, na ceno katerih vpliva dražja nafta, ali zaradi podražitev polizdelkov, ki temeljijo na naftnih derivatih, ali zaradi dražjega transporta. Tako se zmanjšuje razpoložljiv dohodek pri gospodinjstvih. V gospodarstvu pa višje cene najbolj vplivajo na dejavnost transporta, saj cene goriva predstavljajo 40 odstotkov končne cene cestnega prevoza.
Nafta najdražja od novembra
V začetku tega tedna so se podražile cene nafte predvsem zaradi napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA ne bodo več dopuščale izjem pri sankcioniranju uvoza nafte iz Irana, iz česar so lani jeseni izvzele osem držav, in sicer Južno Korejo, Indijo, Kitajsko, Turčijo, Japonsko, Tajvan ter Italijo in Grčijo. Zadnje tri so sicer že prekinile dobavo iranske nafte.
Pred lansko uvedbo ameriških sankcij proti Iranu je ta država načrpala okoli tri milijone sodov nafte na dan. Ta količina se je zmanjšala, in sicer na manj kot milijon sodov na dan. Na manj kot milijon sodov na dan se je znižala tudi proizvodnja Venezuele.
Iranski izpad naj bi nadomestili Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, so sporočili iz Bele hiše. To so potrdili tudi v Savdski Arabiji, kjer so poudarili, da bodo s preostalimi izvoznicami nafte zagotovili zadostno ponudbo in stabilizirali trg.
Vendar je letos količino načrpane nafte zmanjšala tudi Savdska Arabija, s čimer je ta država spodbudila rast cen črnega zlata. Najpomembnejša država kartela Opec je svojo proizvodnjo znižala pod deset milijonov sodov na dan oziroma najmanj po januarju 2017. Savdska Arabija načrpa pol milijona sodov manj od količine, za katero se je obvezala decembra. Kraljevina, ki s prodajo nafte ustvari 70 odstotkov prihodkov iz izvoza, namreč za polnjenje proračuna potrebuje cene nafte vsaj 80 dolarjev za sod.
