Ko se je rodila Pia Kos, je Slovenija postala polnopravna članica EU
Kako je članstvo izkoristila Slovenija in kje je prihodnost EU
Odpri galerijo
Deklica, rojena na 1. maj 2004, Zagorje, 25. 4. 2019 Foto Voranc Vogel
Le malokdo še ima v živem spominu kupovalna romanja v Avstrijo in Italijo, vračila davkov ob vrnitvi, pa poletne vrste na vseh mejah, pregledovanja potnih listov in menjavanja valut ob vsakem izletu v tujino. Pa tudi varčevanje v nogavicah v tuji valuti je skoraj izumrlo. To so za oči najbolj opazne spremembe, ki jih je prineslo članstvo.
Pa je članstvo v EU tudi izboljšalo vsakdanje življenje v Sloveniji? Slovenija je že v času pristopnih pogajanj in s priključitvijo EU dobila razvojni zagon. Toda primerjava z drugimi članicami kaže, da članstva nismo ravno dobro izkoristili. Z izjemo Cipra so vse druge članice, ki so vstopile v EU hkrati s Slovenijo, napredovale bolj, bistveno bolj.
Zaostanek za evropskim povprečjem je skoraj enak kot pred 15 leti, res pa je, da so nekoliko bližje povprečne plače. Kupna moč prebivalcev se je torej v povprečju izboljšala bolj kot v drugih državah članicah. A po drugi strani se pa nismo približali plačam naših severnih sosedov. Začetni zagon po vključitvi v EU, sprejemu evra leta 2006 in leto zatem še vključitvi v šengensko območje, je sicer prekinila dolga gospodarska kriza. A vseeno, kar nekaj je opozoril, da bi lahko članstvo izkoristili veliko bolje kot smo ga.
Se bomo v prihodnjih 15 letih bolj vključili v evropsko življenje? Kaj bi lahko bila lepila, skupni interesi in vrednote, ki bi povezali Evropejce? »To so predvsem kulturno-socialne vrednote, ki temeljijo na trdnem gospodarstvu. Zelo pomembno je socialno delo. Začutiti moramo utrip ulic v državah, ko ljudje sporočajo, da je razslojevanje preveliko. Problem za Evropo ni toliko gospodarska rast kot razdelitev tega, kar ustvarimo,« pravi nekdanji dvakratni evropski komisar Janez Potočnik. Zanj je »tragično tudi, da nas mora 15-letna deklica Greta opozarjati na spodrsljaje, ki smo jih naredili pri podnebju«. Prihodnost Evrope je več sodelovanja: »Model, v katerem živimo, nam marsikdo zavida, a tega se preslabo zavedamo. Tržni ekonomski sistem, ki temelji na trajnosti, ekonomski, socialni in okoljski, mora biti osnovno lepilo, da se ljudje v Evropi počutijo in živijo dobro, na koncu gre vendarle za kakovost življenja.«
Pa je članstvo v EU tudi izboljšalo vsakdanje življenje v Sloveniji? Slovenija je že v času pristopnih pogajanj in s priključitvijo EU dobila razvojni zagon. Toda primerjava z drugimi članicami kaže, da članstva nismo ravno dobro izkoristili. Z izjemo Cipra so vse druge članice, ki so vstopile v EU hkrati s Slovenijo, napredovale bolj, bistveno bolj.
O tem kaj nam je prinesla EU in kaj nas čaka pa si preberite še:
Kako je Slovenija izkoristila članstvo v Evropski uniji
Podnebne spremembe in druge nevihte za novo evropsko petletko
Kako je Slovenija izkoristila članstvo v Evropski uniji
Podnebne spremembe in druge nevihte za novo evropsko petletko
Zaostanek za evropskim povprečjem je skoraj enak kot pred 15 leti, res pa je, da so nekoliko bližje povprečne plače. Kupna moč prebivalcev se je torej v povprečju izboljšala bolj kot v drugih državah članicah. A po drugi strani se pa nismo približali plačam naših severnih sosedov. Začetni zagon po vključitvi v EU, sprejemu evra leta 2006 in leto zatem še vključitvi v šengensko območje, je sicer prekinila dolga gospodarska kriza. A vseeno, kar nekaj je opozoril, da bi lahko članstvo izkoristili veliko bolje kot smo ga.
Gospodarsko smo skoraj enako oddaljeni od evropskega povprečja kot pred 15 leti, so se pa, vsaj statistično, evropskemu povprečju približale plače.
Se bomo v prihodnjih 15 letih bolj vključili v evropsko življenje? Kaj bi lahko bila lepila, skupni interesi in vrednote, ki bi povezali Evropejce? »To so predvsem kulturno-socialne vrednote, ki temeljijo na trdnem gospodarstvu. Zelo pomembno je socialno delo. Začutiti moramo utrip ulic v državah, ko ljudje sporočajo, da je razslojevanje preveliko. Problem za Evropo ni toliko gospodarska rast kot razdelitev tega, kar ustvarimo,« pravi nekdanji dvakratni evropski komisar Janez Potočnik. Zanj je »tragično tudi, da nas mora 15-letna deklica Greta opozarjati na spodrsljaje, ki smo jih naredili pri podnebju«. Prihodnost Evrope je več sodelovanja: »Model, v katerem živimo, nam marsikdo zavida, a tega se preslabo zavedamo. Tržni ekonomski sistem, ki temelji na trajnosti, ekonomski, socialni in okoljski, mora biti osnovno lepilo, da se ljudje v Evropi počutijo in živijo dobro, na koncu gre vendarle za kakovost življenja.«
Kdo je Pia Kos, ki je šteje enako let kot slovensko članstvo v EUPia Kos je skorajšnja petnajstletnica iz Zagorja ob Savi, ki se je z dvotedensko zamudo rodila prav na dan, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, torej 1. maja 2004. Danes uspešna devetošolka Osnovne šole Ivana Skvarče ima še mlajšega in starejšega brata, »zato je naša princeska«, se je pošalila njena mati Nina Kos, povsem resno pa je dodala, da je »res zelo simpatična in deklica na mestu«. Že od malega trenira hiphop, tudi tekmuje, a bolj za dušo kot v želji po dobrih rezultatih, s plesom bi se rada ukvarjala tudi kot odrasla in za zdaj ji dobro kaže, saj je uspešno opravila preskus nadarjenosti na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana, kamor, močno upa, bo sprejeta v novem šolskem letu. »Pia ve, kaj želi, in je za uresničitev svojih želja pripravljena narediti marsikaj, tudi bivati v dijaškem domu v Ljubljani, če bo to pomenilo, da bo nekega dne postala koreografinja ali učiteljica plesa.« Zanima jo sicer tudi psihologija, kot večina najstnic pri teh letih pa v svojem prostem času strastno spremlja serije, kot je Vampirski dnevnik, Lucifer ... Kot majhna je obžalovala, da se je rodila prav na praznični dan, saj nikdar ni mogla praznovati s svojimi prijatelji, pogosto so med počitnicami odpotovali tudi z družino, bo pa letos praznovanje prvič nekoliko bolj posebno, saj ga bo proslavila s prijatelji na kresovanju v Zagorju.
Jana Zupančič Grašič
Jana Zupančič Grašič
