V nadaljevanju preberite:
Sektor surovin in materialov igra ključno vlogo v svetovnem gospodarstvu, saj zagotavlja vhodne surovine, potrebne za gradnjo in proizvodnjo. Prisoten je v mnogih panogah, obenem pa je precej občutljiv za gospodarske cikle. Načeloma deluje bolje, ko je gospodarstvo močno in je tudi povpraševanje po surovinah na visoki ravni, ko pa gospodarstvo slabi, sektor največkrat trpi, saj cene surovin padajo zaradi manjšega povpraševanja.
Sektor surovin in materialov vključuje podjetja, ki se ukvarjajo z odkrivanjem, razvojem in predelavo surovin kot tudi z rudarjenjem kovin, proizvajalce različnih kemičnih proizvodov in proizvodov iz lesa.
Sektor igra ključno vlogo v svetovnem gospodarstvu, saj zagotavlja vhodne surovine, potrebne za gradnjo in proizvodnjo. Prisoten je v mnogih panogah, obenem pa je precej občutljiv za gospodarske cikle. Načeloma deluje bolje, ko je gospodarstvo močno in je tudi povpraševanje po surovinah na visoki ravni, ko pa gospodarstvo slabi, sektor največkrat trpi, saj cene surovin padajo zaradi manjšega povpraševanja.
Inflacijo povzroča energija
Smo v času povišane inflacije, ki je v glavnem posledica izjemnega dviga cen energentov, ki so se prelile v vse preostale panoge, saj se je življenje potrošnika precej podražilo. Posledično je delavec ob izjemno nizki stopnji brezposelnosti zahteval višje plače, kar se na koncu pozna v višjih cenah končnih proizvodov, in to se lahko nadaljuje kot spirala.
Dejstvo pa je, da bodo podjetja vse težje višje stroške prenašala na končnega kupca, ker se bo potrošnik odzval tako, da bo zmanjšal potrošnjo, kar pomeni manjše povpraševanje, cene surovin pa se bodo znižale. Podjetja iz te panoge bodo ustvarjala vse nižje stopnje prihodkov in prodaje, profitne marže se bodo zmanjševale, kar bo negativno vplivalo na tečaj delnic podjetij.
INFOGRAFIKA: Delo
Cena aluminija kljub ponudbenim šokom v nabavni verigi ostaja na 17-mesečnem dnu, razlogi pa so v strahu pred globalno recesijo, izjemnem dvigu obrestnih mer v ZDA ter upočasnjevanju gospodarske rasti na Kitajskem, saj je ta največja svetovna porabnica surovin.
Tudi cene bakra so se od najvišjih vrednosti, ki so jih dosegle marca, znižale za več kot 30 odstotkov, razlogi pa so enaki kot pri aluminiju, podobno so se znižale cene srebra, medtem ko se je cena zlata od najvišje vrednosti v marcu znižala za 15 odstotkov. Zlato kot hranilec vrednosti v trenutnih razmerah visoke inflacije izgublja vrednost, kar gre pripisati šibkemu povpraševanju, saj investitorji raje kupujejo ameriške dolarje zaradi višjih obrestnih mer.
ZDA ohranjajovmožnost za rast
Vse torej kaže, da so surovine v primežu bojazni pred svetovno recesijo, vprašanje pa je, ali je recesija res na vidiku, pred vrati, ali so to samo špekulacije in strah. Po zadnjih podatkih za ZDA ne kaže, da bi lahko BDP toliko padel, saj je trg dela še vedno izredno močan, prav tako potrošnik ne kaže večjih znakov slabosti.
Na Kitajskem smo priča upočasnjevanju rasti BDP, vendar tudi tam nič ne kaže na gospodarsko kontrakcijo, medtem ko je Evropa glede tega najbolj na udaru, tudi zaradi izjemne energetske krize, ki je posledica odvisnosti od ruskih energentov.
Evropske države se trudijo kar se da hitro zmanjšati to odvisnost, vendar za to potrebujejo čas. Tako lahko pričakujemo, da bo trajalo nekaj let, da Evropa nadomesti izpad ruskih energentov, vmes pa upa na mile zime in racionalno porabo energije. Evropa je torej najbližje recesiji, svetovno gospodarstvo pa niti ne, zato lahko pričakujemo normalizacijo tako na trgih surovin in tudi energije. Kljub vsemu ostajajo velika neznanka vojna v Ukrajini ter sankcije in ukrepi zahodnih držav proti Rusiji.
