Lastniško rovarjenje po slovenskih hranilnicah
Kylin pogojno do več kot polovice Hranilnice Lon - je prodal tudi Racman?
Odpri galerijo
Kylin je v obvestilu Lonu zapisal, da so med prodajalci tudi lastniki, ki jim je Banka Slovenije odvzela glasovalne pravice. Foto Tomi Lombar
Ljubljana – Medtem ko je pozornost javnosti in politike usmerjena predvsem v prodajo naše največje banke, je lastniško dogajanje nadvse živahno tudi v slovenskih hranilnicah. Te očitno postajajo zanimive nakupne tarče, cilji in interesi vlagateljev pa so različni.
Že nekaj mesecev je lastniško razgibano dogajanje v Hranilnici Lon, kjer je več taborov. Eden izmed njih so družbe, povezane s Sergejem Racmanom, ki so si prizadevale za pridobitev vpliva v Lonu. A v začetku junija je po dokapitalizaciji v to hranilnico lastniško vstopil sklad Kylin Prime Group, ki ima sedež v Švici, vodi pa ga Kai Dai. Ta je javno že napovedal, da želi v Lonu pridobiti večinski delež in je Banko Slovenije že zaprosil za soglasje za pridobitev več kot polovičnega deleža v kranjski hranilnici. Odvetnik Kylin Prime Groupa Miro Senica pričakuje, da bi lahko soglasje za to pridobili že jeseni.
Kylin je z dokapitalizacijo pridobil dobrih 16 odstotkov Lona, a je nato pred skupščino svoj delež znižal na dobrih osem odstotkov. Kot kaže, pa bi mu lahko vendarle uspelo pridobiti večinski vpliv. Kylin je namreč Lon ta mesec obvestil, da je kupoprodajne pogodbe že sklenil za 50,32 odstotka delnic, vendar z odložnim pogojem pridobitve soglasja Banke Slovenije. To pomeni, da bi po njihovi realizaciji imel že skoraj 60 odstotkov hranilnice in bo moral nato objaviti tudi prevzemno ponudbo.
Po neuradnih informacijah je Kylin za delnico Lona ponudil 145 evrov, to je precej več od dokapitalizacijske, ki je znašala 105 evrov. To pomeni, da bi za odkup vseh delnic Lona po ponujeni ceni odštel približno 16 milijonov evrov.
Med prodajalci bi, kot kaže, lahko bil tudi Racmanov krog. V obvestilu Lonu je Kylin namreč zapisal, da so med prodajalci tudi lastniki, ki jim je Banka Slovenije tik pred julijsko skupščino hranilnice odvzela glasovalne pravice in jim naložila, da morajo delnice, s katerimi skupaj presegajo desetodstotni delež, prodati. Gre za družbe Alea Iacta Sergeja Racmana, Astraea investicije ena Jožeta Kojca in Uprafin Dejana Šurbeka ter še pet drugih družb – Astraea investicije dva, Reit, Siri investicije, Sekavčnik in družbenik ter Pre.
Iz odločbe Banke Slovenije, ki smo jo pridobili, je razvidno, da bančni regulator omenjenim družbam očita sorodstvene povezave lastnikov, medsebojno zastopanje družb, skupno vlaganje soglasij za opravljanje dejavnosti, lastniško in upravljavsko prepletenost, usklajeno glasovanje na zadnjih dveh skupščinah in vlaganje podobnih zahtev. Poleg tega jim očita medsebojno prenašanje delnic pri preseganju 10 odstotkov in medsebojno uporabo sredstev za nakup teh delnic. Po navedbah Banke Slovenije te družbe obvladujejo prek 33 odstotkov hranilnice, čeprav nimajo dovoljenja za kvalificiran delež niti zanj niso zaprosile. Zato jim je naložila, naj delež, ki skupaj presega desetino, v štirih mesecih prodajo.
Racman se na naša vprašanja o tem do konca redakcije ni odzval, Kojc pa je zatrdil, da deleža v Lonu ne namerava prodati. Potrdil je tudi, da se je na odločbo Banke Slovenije pritožil. Iz odvetniške družbe Siri investicije, ki jo je na skupščini Lona zastopal Šurbek, pa so nam odgovorili, da bo njihova stranka spoštovala ukrepe Banke Slovenije, hkrati pa bo s tem v zvezi izkoristila vsa pravna sredstva. Glede prodaje delnic pa da nimajo podatkov. Tudi Uprafin je potrdil pritožbo, glede prodaje delnic Kylinu pa nismo dobili odgovora. Družb Astraea investicije dve, Reit, Sekavčnik in družbeniki in Pre, ki so imele 3. julija 7,7-odstotni delež, zanimivo že ni več med lastniki Lona, so se pa lastniško okrepila druga podjetja iz Racmanovega kroga.
Delničarske karte se mešajo tudi v drugih dveh slovenskih hranilnicah. V pogovorih za prodajo dela delnic Primorske hranilnice je njena največja lastnica Zadružna kraška banka, je povedal predsednik uprave Primorske hranilnice Klemen Bajt.
Zadružna kraška banka iz italijanskih Opčin se je namreč lani združila z Zadružno banko Doberdob-Sovodnje. Obe banki sta pred tem imeli po 9,79-odstotni delež Primorske hranilnice. Po združitvi pa je Zadružna kraška banka postala 19,58-odstotni lastnik. Ta delež se je doslej znižal na 14,1 odstotka. Ker pri Banki Slovenije ni zahtevala dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ji je centralna banka naložila, naj delež nad desetimi odstotki proda. Tega do roka ni storila. Zato ji je Banka Slovenije prepovedala uresničevanje delničarskih pravic za delež, ki dosega deset odstotkov.
Drugi največji lastnik Primorske hranilnice Vipava je z 9,9-odstotnim deležem družba Proaktiv Plus v večinski lasti Roberta Križmana. To ljubljansko podjetje je delež pridobilo letos. Ostali lastniki hranilnice so večinoma goriške in vipavske občine, tamkajšnja podjetja in fizične osebe.
Opaznejše lastniške spremembe so se v zadnjem času zgodile tudi v Delavski hranilnici, kjer je 5,35-odstotni delež pridobil Myworld holdings iz Londona. Njegov zastopnik je tudi Slovenec Marko Sedovnik, eden vodilnih v združenju Lyoness. O tej družbi smo pisali v razkritju Panamskih dokumentov, in sicer da jo je švicarsko sodišče obtožilo, da vodi nepravično piramidno shemo. Medtem ko je Myworld holdings povečeval lastniški delež, pa je s seznama največjih 50 delničarjev izginil nekdanji predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne, ki je imel pred tem 0,28 odstotka hranilnice.
Delavska hranilnica je v večinski lasti sindikatov, drugi največji posamični lastnik hranilnice pa je po letošnji dokapitalizaciji družba Fleetman, registrirana za trgovino z avtomobili. Družba je v lasti Ave Tomlje, direktor pa je nekdanji dirkač Matjaž Tomlje.
Že nekaj mesecev je lastniško razgibano dogajanje v Hranilnici Lon, kjer je več taborov. Eden izmed njih so družbe, povezane s Sergejem Racmanom, ki so si prizadevale za pridobitev vpliva v Lonu. A v začetku junija je po dokapitalizaciji v to hranilnico lastniško vstopil sklad Kylin Prime Group, ki ima sedež v Švici, vodi pa ga Kai Dai. Ta je javno že napovedal, da želi v Lonu pridobiti večinski delež in je Banko Slovenije že zaprosil za soglasje za pridobitev več kot polovičnega deleža v kranjski hranilnici. Odvetnik Kylin Prime Groupa Miro Senica pričakuje, da bi lahko soglasje za to pridobili že jeseni.
Kylin je z dokapitalizacijo pridobil dobrih 16 odstotkov Lona, a je nato pred skupščino svoj delež znižal na dobrih osem odstotkov. Kot kaže, pa bi mu lahko vendarle uspelo pridobiti večinski vpliv. Kylin je namreč Lon ta mesec obvestil, da je kupoprodajne pogodbe že sklenil za 50,32 odstotka delnic, vendar z odložnim pogojem pridobitve soglasja Banke Slovenije. To pomeni, da bi po njihovi realizaciji imel že skoraj 60 odstotkov hranilnice in bo moral nato objaviti tudi prevzemno ponudbo.
Za delnico 145 evrov
Po neuradnih informacijah je Kylin za delnico Lona ponudil 145 evrov, to je precej več od dokapitalizacijske, ki je znašala 105 evrov. To pomeni, da bi za odkup vseh delnic Lona po ponujeni ceni odštel približno 16 milijonov evrov.
Miro Senica FOTO Jure Eržen/Delo
Med prodajalci bi, kot kaže, lahko bil tudi Racmanov krog. V obvestilu Lonu je Kylin namreč zapisal, da so med prodajalci tudi lastniki, ki jim je Banka Slovenije tik pred julijsko skupščino hranilnice odvzela glasovalne pravice in jim naložila, da morajo delnice, s katerimi skupaj presegajo desetodstotni delež, prodati. Gre za družbe Alea Iacta Sergeja Racmana, Astraea investicije ena Jožeta Kojca in Uprafin Dejana Šurbeka ter še pet drugih družb – Astraea investicije dva, Reit, Siri investicije, Sekavčnik in družbenik ter Pre.
Kaj BS očita Racmanovemu krogu?
Iz odločbe Banke Slovenije, ki smo jo pridobili, je razvidno, da bančni regulator omenjenim družbam očita sorodstvene povezave lastnikov, medsebojno zastopanje družb, skupno vlaganje soglasij za opravljanje dejavnosti, lastniško in upravljavsko prepletenost, usklajeno glasovanje na zadnjih dveh skupščinah in vlaganje podobnih zahtev. Poleg tega jim očita medsebojno prenašanje delnic pri preseganju 10 odstotkov in medsebojno uporabo sredstev za nakup teh delnic. Po navedbah Banke Slovenije te družbe obvladujejo prek 33 odstotkov hranilnice, čeprav nimajo dovoljenja za kvalificiran delež niti zanj niso zaprosile. Zato jim je naložila, naj delež, ki skupaj presega desetino, v štirih mesecih prodajo.
infografika Delo Foto Delo
Racman se na naša vprašanja o tem do konca redakcije ni odzval, Kojc pa je zatrdil, da deleža v Lonu ne namerava prodati. Potrdil je tudi, da se je na odločbo Banke Slovenije pritožil. Iz odvetniške družbe Siri investicije, ki jo je na skupščini Lona zastopal Šurbek, pa so nam odgovorili, da bo njihova stranka spoštovala ukrepe Banke Slovenije, hkrati pa bo s tem v zvezi izkoristila vsa pravna sredstva. Glede prodaje delnic pa da nimajo podatkov. Tudi Uprafin je potrdil pritožbo, glede prodaje delnic Kylinu pa nismo dobili odgovora. Družb Astraea investicije dve, Reit, Sekavčnik in družbeniki in Pre, ki so imele 3. julija 7,7-odstotni delež, zanimivo že ni več med lastniki Lona, so se pa lastniško okrepila druga podjetja iz Racmanovega kroga.
Odvzem glasov tudi v Primorski hranilnici
Delničarske karte se mešajo tudi v drugih dveh slovenskih hranilnicah. V pogovorih za prodajo dela delnic Primorske hranilnice je njena največja lastnica Zadružna kraška banka, je povedal predsednik uprave Primorske hranilnice Klemen Bajt.
Zadružna kraška banka iz italijanskih Opčin se je namreč lani združila z Zadružno banko Doberdob-Sovodnje. Obe banki sta pred tem imeli po 9,79-odstotni delež Primorske hranilnice. Po združitvi pa je Zadružna kraška banka postala 19,58-odstotni lastnik. Ta delež se je doslej znižal na 14,1 odstotka. Ker pri Banki Slovenije ni zahtevala dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ji je centralna banka naložila, naj delež nad desetimi odstotki proda. Tega do roka ni storila. Zato ji je Banka Slovenije prepovedala uresničevanje delničarskih pravic za delež, ki dosega deset odstotkov.
Drugi največji lastnik Primorske hranilnice Vipava je z 9,9-odstotnim deležem družba Proaktiv Plus v večinski lasti Roberta Križmana. To ljubljansko podjetje je delež pridobilo letos. Ostali lastniki hranilnice so večinoma goriške in vipavske občine, tamkajšnja podjetja in fizične osebe.
Jože Stegne ni več med lastniki delavske hranilnice. Foto Marko Feist
Myworld se krepi v Delavski hranilnici
Opaznejše lastniške spremembe so se v zadnjem času zgodile tudi v Delavski hranilnici, kjer je 5,35-odstotni delež pridobil Myworld holdings iz Londona. Njegov zastopnik je tudi Slovenec Marko Sedovnik, eden vodilnih v združenju Lyoness. O tej družbi smo pisali v razkritju Panamskih dokumentov, in sicer da jo je švicarsko sodišče obtožilo, da vodi nepravično piramidno shemo. Medtem ko je Myworld holdings povečeval lastniški delež, pa je s seznama največjih 50 delničarjev izginil nekdanji predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne, ki je imel pred tem 0,28 odstotka hranilnice.
Delavska hranilnica je v večinski lasti sindikatov, drugi največji posamični lastnik hranilnice pa je po letošnji dokapitalizaciji družba Fleetman, registrirana za trgovino z avtomobili. Družba je v lasti Ave Tomlje, direktor pa je nekdanji dirkač Matjaž Tomlje.
