Na prvi pogled deluje zadržano. Ne kaže želje po impresiji. A ko spregovori o teksturi mišičnega vlakna – o tem, kako se razpade pod nožem, kako se odzove na toploto – se pred vami začne razpirati svet, ki je na videz znan, a popolnoma drugačen. Luka Sinček, soustanovitelj podjetja Juicy Marbles, ne proizvaja hrane. Oblikuje prihodnost.

V tokratni epizodi podkasta Supermoč govorimo o mesu, ki ne prihaja iz živali. O laboratoriju, ki posnema naravo. In o podjetju, ki noče biti “veganska alternativa”, ampak želi ustvariti novo kategorijo užitka.

»Hrana je kulturna izkušnja. Če želiš spremeniti prehrano, ne moreš ponujati odpovedi. Moraš ponuditi boljšo izkušnjo,« pravi.

Pivot kot življenjska vaja

Sinček ni človek, ki bi se pretvarjal, da pozna vse odgovore. Njegova zgodba je niz odločitev, ki se niso vedno izkazale za pravilne – a so bile nujne. Ko so začeli z idejo, da bi ustvarili domačo napravo za “tiskanje” rastlinskega mesa v kapsulah (po zgledu Nespresso), so imeli prototip, embalažo, celo pričakovanja.

»Ampak potem si priznaš: kdo bo to res uporabljal?«

S tem se je začel njihov najpomembnejši pivot – stran od naprav, proti tehnologiji vlaknaste strukture rastlinskih beljakovin, ki danes Juicy Marbles postavlja v globalni kontekst foodtecha. Njihovi produkti – rastlinska pljučna pečenka, rebrca, hibridni zrezek – niso posnemanja. So samostojna, senzorično zahtevna stvaritev.

Ne alternativa – luksuz

Na vprašanje, ali ga bolj zanimajo potrošniki ali medijske recenzije, odgovori brez razmisleka: »Oboje. Kritiko jemljem zelo resno, ker vsi v podjetju si želimo izdelka, ki bo res dober. Ne 'dovolj dober', ampak dober.«

Sinček ne skriva, da so njihovi izdelki za zdaj premium. Rebrca stanejo okoli 11 evrov za paket. Ampak to je del filozofije: kakovost, ki ni namenjena vsakdanji prehrani, temveč izkušnji. V svetu, kjer je luksuz pogosto sinonim za izkoriščanje, Sinček predlaga drugačno razlago: luksuz kot odgovorno uživanje. Kot nekaj, kar ima teksturo – ne posledic.

»Meso bo obstalo. Ampak tako kot tartufi. Kot nekaj, kar spoštujemo – ne porabljamo.«

Znanost brez retorike

V svetu, kjer besedna zveza food tech postaja malodane fraza, Sinček svojo držo utemeljuje v praksi. Ne govori veliko o vizijah – raje razlaga strukturo sojine beljakovine, iz katere so razvili tudi “kosti” za rastlinska rebrca. Tehnološki postopek, ki ga opisuje, je po svoje poetičen – fizika, kuhinja in etika v enem.

Hkrati opozarja, da politika ne sme preglasiti trga. Prepoved prodaje laboratorijskega mesa v Italiji in na Floridi razume kot napako. »Če potrošniki nekaj želijo, naj o tem odloča trg – ne ideologija.«

Delodajalec nove generacije

Ekipo Juicy Marbles sestavljajo večinoma mladi. Brez dolgih delovnih izkušenj, brez okostenele organizacijske strukture. In to je – po Sinčkovo – njihova največja prednost.

»Veliko zaposlenih pride k nam direkt s faksa. In jih vržemo v vodo. In plavajo. Ne zaradi surovosti, ampak ker se od prvega dne učijo na resničnem projektu, z resničnimi posledicami. In to, mislim, nadomesti tisto, kar danes imenujemo 'kakovost službe'.«

Zanj ni vprašanje, ali je to generacija Z ali milenijci. Zanj je vprašanje: Ali si pripravljen razmišljati drugače? In če si – potem je prostor v njegovi kuhinji. Ali laboratoriju.

Juicy Marbles ni eksperiment

Je projekt, ki se odvija v realnem času, s pravimi vlagatelji, s pravimi napakami, s pravimi pričakovanji. Sinček ne išče revolucije – gradi nekaj bolj subtilnega: prostor, kjer okus ne pride z izčrpanostjo planeta, ampak iz sodelovanja znanosti, dizajna in kulture.

In če želite izvedeti, zakaj njegovo podjetje ne išče “veganskega mesa”, ampak prihodnost užitka in celo eno izmed rešitev človeške civilizacije in planeta – potem poslušajte epizodo Supermoč.