Na Gomilskem se bo žagalo po škotskih notah

V Sloveniji vse več domačih in tujih investicij v lesarstvo.
Fotografija: Škotsko družinsko podjetje BSW bo na Gomilskem zgradilo največjo žago v Sloveniji, ki bo letno razrezala 300.000 kubičnih metrov iglavcev, in proizvajalo lesene izdelke. Foto: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Škotsko družinsko podjetje BSW bo na Gomilskem zgradilo največjo žago v Sloveniji, ki bo letno razrezala 300.000 kubičnih metrov iglavcev, in proizvajalo lesene izdelke. Foto: Blaž Samec/Delo

Gomilsko – Škote v svojih tradicionalnih kiltih smo večkrat videli po ljubljanskih ulicah in barih, ko je v Sloveniji gostovala škotska nogometna reprezentanca. Redkeje pa so v zapuščenih žagah po slovenskih vaseh. Na področju nekdanje lesarske industrije na Gomilskem pa je eden od njih z igranjem na dude oznanjal 40-milijonsko škotsko investicijo v lesarsko industrijo.

Škotsko družinsko podjetje BSW bo na Gomilskem zgradilo največjo žago v Sloveniji, ki bo letno razrezala 300.000 kubičnih metrov iglavcev, in proizvajalo lesene izdelke, v Šoštanju nameravajo postaviti peletarno in kogeneracijo na lesno biomaso, v Letušu pa proizvodnjo palet in lesene embalaže. Napovedujejo 170 delovnih mest. Gradnja se bo začela septembra, celoten zagon proizvodnje pa je predviden za leto 2020.

V BSW obljubljajo sodelovanje in odkup lesa od slovenskih žagarjev. Tisti, združeni v Obrtno-podjetniški zbornici, so namreč izrazili strah, da bodo ostali brez surovine. »Ko pride plima, se dvignejo vse ladje,« je dejal Janez Mazej, ki zastopa BSW v Sloveniji: »Nismo prišli predelati vsega lesa, lahko pa smo skupaj pomemben globalni igralec.«

Lesa je v Sloveniji dovolj, je poudaril kmetijski minister Dejan Židan. V Sloveniji posekamo šest milijonov, srednjeročno se lahko približamo sedmim milijonom kubičnih metrov lesa. Vendar zdaj polovico lesa v tujino izvozimo po nepotrebnem, je dodal Židan: »Izvoza lesa v tujino se ne da preprečiti z dekretom, ampak le s pogoji, da se lesna industrija v Sloveniji razvija. Samo nove investicije v Sloveniji, bodisi v žage bodisi v drugo predelavo omogočajo, da več denarja ostane v Sloveniji.«

Delo
Delo


Spomnimo, da je v Sloveniji najavljenih več investicij v lesno industrijo: GH Holding namerava Gozdarstvo Grča opremiti z žagami s kapaciteto 250.000 kubičnih metrov in s tehnologijo za izdelavo lesnih polizdelkov, družba Koles bo v Kočevju postavila proizvodnjo lesenih lepljenih nosilcev za konstrukcije različnih stavb, turški Yildizlar Yatirim je prevzeltovarno ivernih plošč v Otiškem vrhu, naložbe napoveduje Lip Bled.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je zavrnil kritike malih žagarjev, da država podpira le velikega tujega investitorja, ki je dal vlogo za državno spodbudo: »Veliko malih žagarjev je dobilo evropska sredstva za posodobitev proizvodnje. Sredstva je dobilo 165 malih in sredjevelikih podjetij. Letos bomo objavili še dva razpisa, kjer je predvidenih 17,5 milijona evrov nepovratnih sredstev.« Minister je odobrena sredstva omenil tudi ob novinarskem vprašanju, kako je zadovoljen z rezultati pred tremi leti ustanovljenega direktorata za les. Ob tem je dodal: »Nisem pa zadovoljen, ker nismo uspeli narediti končnega koraka z nekaj večjimi igralci. Ta prvi večji korak se odvija na Gomilskem.«

Predsednik Gospodarske zbornice Boštjan Gorjup je izrazil zadovoljstvo zaradi oživljanja lesno-predelovalne industrije: »Sodoben obrat bo lahko po konkurenčni ceni odkupoval les od slovenskih lastnikov gozdov in jo dal na trg v nadaljnjo predelavo v Sloveniji, ne pa preko Avstrije. Težko si predstavljam, kaj bi za cenovno politiko posameznih polizdelkov pomenilo, ko bi izvozili 70 ali 80 odstotkov vse posekane hlodovine.«

Več iz te teme:

Komentarji: