Naftni sklad se umika iz naftnih naložb
Norveškai državni pokojninski sklad je prodal delnice, za katere meni, da dolgoročno ne morejo ohranjati vrednosti.
Odpri galerijo
Dohodkom od nafte se Norveška še ne bo odpovedala. FOTO: Reuters
Norveški državni pokojninski sklad, v katerem ta z nafto in plinom bogato bogata država že od leta 1990 zbira prihodke od koncesij in davkov, povezanih s pridobivanjem ogljikovodikov, je konec lanskega leta prodal še zadnji del delnic naftnih in plinskih podjetij v svojem portfelju.
Na prvi pogled se zdi, da je odločitev povsem skladna z zelenimi in trajnostnimi politikami na področju energetike, ki jih vse več držav po svetu izvaja zato, da bi z znižanjem škodljivih izpustov toplogrednih plinov poskušali upočasniti podnebne spremembe, predvsem pa se prilagoditi njihovim posledicam.
Vendar je odgovor – vsaj kratkoročno – bolj prozaičen. Sklad, ki ima deleže v več kot 9200 podjetjih v 74 državah in je vreden 1200 milijard dolarjev, po nekaterih ocenah obsega 1,5 odstotka vsega naložbenega premoženja na svetu. Njegove naložbe v naftno in plinsko dejavnost so (bile) še na začetku leta 2020 vredne 40 milijard dolarjev, a se je njihova vrednost zmanjšala za deset milijard.
Odločitev je bila tako najprej gospodarska. Sklad, ki denar poleg delnic vlaga še v obveznice in nepremičnine, zasleduje predvsem varnost svojih naložb – prodaja naftnih in plinskih delnic pa mu omogoča, da sredstva preusmeri v obetavnejše naložbe. Da bo moral investicije v izkoriščanje fosilne energije opustiti, ker v njegov portfelj vnašajo preveč volatilnosti, je že leta 2017 svetovala norveška centralna banka.
Ne glede na to, da želi biti Norveška mednarodno vodilna na področju spopadanja s podnebnimi spremembami, večino svežega denarja, ki priteka v njen državni pokojninski sklad, še naprej zagotavljajo dohodki od nafte in plina. Zdi se, ta se to še kar nekaj časa ne bo spremenilo.
Norveška je, na primer, še januarja letos 30 podjetjem oddala 61 licenc za raziskovanje naftnih ležišč na podmorskih območjih. Ministrica za nafto in energijo Tina Bru je to odločitev pospremila s komentarjem, da je to »dobra novica za norveško državo kot lastnico virov«.
Na prvi pogled se zdi, da je odločitev povsem skladna z zelenimi in trajnostnimi politikami na področju energetike, ki jih vse več držav po svetu izvaja zato, da bi z znižanjem škodljivih izpustov toplogrednih plinov poskušali upočasniti podnebne spremembe, predvsem pa se prilagoditi njihovim posledicam.
Vrednost naftnih naložb upada ...
Vendar je odgovor – vsaj kratkoročno – bolj prozaičen. Sklad, ki ima deleže v več kot 9200 podjetjih v 74 državah in je vreden 1200 milijard dolarjev, po nekaterih ocenah obsega 1,5 odstotka vsega naložbenega premoženja na svetu. Njegove naložbe v naftno in plinsko dejavnost so (bile) še na začetku leta 2020 vredne 40 milijard dolarjev, a se je njihova vrednost zmanjšala za deset milijard.
Odločitev je bila tako najprej gospodarska. Sklad, ki denar poleg delnic vlaga še v obveznice in nepremičnine, zasleduje predvsem varnost svojih naložb – prodaja naftnih in plinskih delnic pa mu omogoča, da sredstva preusmeri v obetavnejše naložbe. Da bo moral investicije v izkoriščanje fosilne energije opustiti, ker v njegov portfelj vnašajo preveč volatilnosti, je že leta 2017 svetovala norveška centralna banka.
... a nafta bo ohranila vpliv pri polnjenju sklada
Ne glede na to, da želi biti Norveška mednarodno vodilna na področju spopadanja s podnebnimi spremembami, večino svežega denarja, ki priteka v njen državni pokojninski sklad, še naprej zagotavljajo dohodki od nafte in plina. Zdi se, ta se to še kar nekaj časa ne bo spremenilo.
Norveška je, na primer, še januarja letos 30 podjetjem oddala 61 licenc za raziskovanje naftnih ležišč na podmorskih območjih. Ministrica za nafto in energijo Tina Bru je to odločitev pospremila s komentarjem, da je to »dobra novica za norveško državo kot lastnico virov«.
