Nepravilnosti v »skandinavski« DUTB
Računsko sodišče je ugotovilo, da je poslovanje slabe banke v letih 2014 in 2015 bilo neučinkovito in negospodarno. DUTB: Svoje delovanje smo izboljšali.
Odpri galerijo
Torbjörn Månsson Foto Igor Zaplatil
Ljubljana – Računsko sodišče je v reviziji Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ugotovilo, da je bilo njeno poslovanje v letih 2014 in 2015 neučinkovito in negospodarno, ter izreklo negativno mnenje, smo izvedeli neuradno. V tem času je DUTB večinoma vodila skandinavska ekipa, na vrhu katere sta bila glavni neizvršni in izvršni direktor Lars Nyberg in Torbjörn Månsson. Od takrat je bilo več nepravilnosti odpravljenih, še ugotavljajo revizorji.
DUTB pri prodaji portfelja terjatev do ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways ameriški Bank of America ni zagotovila enakopravne obravnave ponudnikov, z načinom vodenja prodajnega postopka pa je vplivala tudi na ceno. V procesu prodaje je bila v časovni stiski in ponudniki niso imeli dovolj časa za pripravo kakovostnih ponudb, o pravnem pregledu osnutka prodajne pogodbe pa ni dokazil. DUTB ni zagotovila, da kupec terjatev ne bi prodal naprej, čeprav je v splošnih pogojih prodaje to želela preprečiti. Slaba banka do druge polovice leta 2015 sicer ni postavila postopkov o prodaji terjatev in lastniških deležev, do konca istega leta pa ni poskrbela, da dolžniki ne bi odkupovali terjatev.
Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti tudi pri nagrajevanju vodilnega kadra. Upravni odbor ni določil prejemkov izvršnih direktorjev in leta 2015 ni odobril aneksov k pogodbam o zaposlitvi z izvršnimi direktorji. Do vladne določitve najvišjih prejemkov izvršnih direktorjev je DUTB te določala nesorazmerno, v različnih zneskih in brez vnaprej določenih meril.
DUTB je člane upravnega odbora plačevala brez politike prejemkov ter jim tako zvišala plače oziroma izplačala dodatke za delovno dobo in ohranjanje neto prejemkov. Z njimi je sklenila sporazume o oškodovanju ter s tem prevzela plačilo glob in sodnih taks. Komisija za prejemke ni delovala ustrezno. DUTB je v povezavi z nekaterimi člani upravnega odbora naročala svetovanje ter brez utemeljitve plačala globe in sodne takse. Spomnimo na 2,5 milijona evrov za svetovanje družbe Quartz+Co., nekdanjega delodajalca Månssona.
DUTB je do septembra 2014, ko je uredila postopek zaposlovanja, zaposlila 69 delavcev. Mnoge od teh brez objave prostih delovnih mest, nekateri delavci pa niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev. DUTB ni zagotovila javne dostopnosti prostih delovnih mest, zato so bili v nekaj primerih izbrani kandidati edini prijavljeni na delovno mesto. Poleg tega so nesorazmerno in neenotno določali plače ter niso določili postopkov in nadzora.
Neustrezno plačevanje zaposlenih je vplivalo na višje stroške poslovanja. DUTB ni imela meril za napredovanje, kljub nedoseganju načrtovanih kazalnikov poslovanja je zaposlenim izplačala poslovno uspešnost za leto 2014, leta 2015 pa več zaposlenim, brez kriterijev, izplačala tudi dodatek za lojalnost.
Računsko sodišče sicer ugotavlja nepregledno delovanje in nepopolne postopke na več področjih poslovanja, tudi pri prenosu terjatev.
DUTB je v letih 2014 in 2015 pri naročanju zunanjih storitev kršila pravila javnega naročanja v skupni vrednosti 881.884 evrov. Z več izvajalci sploh ni sklenila pogodb in teh ni vedno sklepala z najugodnejšimi ponudniki. V pogodbe ni vključila protikorupcijske klavzule. V več primerih je DUTB plačala prejete račune zunanjih svetovalcev brez popolnih specifikacij o izvedenih storitvah in brez dokazil o opravljenem delu ter ni zavračala računov kljub nekakovostno opravljenim storitvam.
Po Månssonovi razrešitvi oktobra 2015 je vodenje DUTB prevzel Imre Balogh, sedanji glavni izvršni direktor DUTB. Ta je v lanskem pogovoru za Delo dejal, da je DUTB šla skozi preobrazbo. Sprejela je ukrepe za izboljšanje preglednosti delovanja ter povečanje skladnosti poslovanja z notranjimi procesi in zunanjimi pravili. Tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je lani jeseni ocenil, da se je DUTB precej spremenila od prve revizije ter da je njihovo sodelovanje z DUTB bistveno boljše kot v preteklosti.
Poročilo računskega sodišča nalaga DUTB šest popravljalnih ukrepov z vključenimi podukrepi, od tega je DUTB medtem dva delno že uveljavila. Prav tako je upoštevala 11 od prvotnih 22 priporočil za njeno delovanje. Sprejeli so več internih aktov in so od obdobja, ki so ga revidirali revizorji, znatno izboljšala svoje delovanje, so se na poročilo odzvali v DUTB.
»Upravni odbor in revizijska komisija sta redno skrbno spremljala uveljavljanje osnutka predlaganih popravljalnih ukrepov ter priporočil in v tem letu sprejela že 14 dopolnil internih aktov. To se odraža v zmanjšanem številu popravljalnih ukrepov v končnem poročilu,« je dejal predsednik upravnega odbora DUTB Miha Juhart.
Imre Balogh, glavni izvršni direktor DUTB pa pojasnil: »DUTB je danes po stabilnosti poslovanja bistveno drugačna ustanova kot v obdobju, na katerega se nanaša poročilo Računskega sodišča. Lahko rečem, da je bilo sodelovanje med DUTB in sodiščem boljše kot v preteklosti.«
Dodal je, da je DUTB v zadnjih letih tudi na podlagi ukrepov in priporočil Računskega sodišča izboljšala učinkovitost poslovanja. Pri tem upošteva tako zunanje kot notranje ocene njenega delovanja.
DUTB pri prodaji portfelja terjatev do ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways ameriški Bank of America ni zagotovila enakopravne obravnave ponudnikov, z načinom vodenja prodajnega postopka pa je vplivala tudi na ceno. V procesu prodaje je bila v časovni stiski in ponudniki niso imeli dovolj časa za pripravo kakovostnih ponudb, o pravnem pregledu osnutka prodajne pogodbe pa ni dokazil. DUTB ni zagotovila, da kupec terjatev ne bi prodal naprej, čeprav je v splošnih pogojih prodaje to želela preprečiti. Slaba banka do druge polovice leta 2015 sicer ni postavila postopkov o prodaji terjatev in lastniških deležev, do konca istega leta pa ni poskrbela, da dolžniki ne bi odkupovali terjatev.
Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti tudi pri nagrajevanju vodilnega kadra. Upravni odbor ni določil prejemkov izvršnih direktorjev in leta 2015 ni odobril aneksov k pogodbam o zaposlitvi z izvršnimi direktorji. Do vladne določitve najvišjih prejemkov izvršnih direktorjev je DUTB te določala nesorazmerno, v različnih zneskih in brez vnaprej določenih meril.
DUTB je člane upravnega odbora plačevala brez politike prejemkov ter jim tako zvišala plače oziroma izplačala dodatke za delovno dobo in ohranjanje neto prejemkov. Z njimi je sklenila sporazume o oškodovanju ter s tem prevzela plačilo glob in sodnih taks. Komisija za prejemke ni delovala ustrezno. DUTB je v povezavi z nekaterimi člani upravnega odbora naročala svetovanje ter brez utemeljitve plačala globe in sodne takse. Spomnimo na 2,5 milijona evrov za svetovanje družbe Quartz+Co., nekdanjega delodajalca Månssona.
DUTB je do septembra 2014, ko je uredila postopek zaposlovanja, zaposlila 69 delavcev. Mnoge od teh brez objave prostih delovnih mest, nekateri delavci pa niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev. DUTB ni zagotovila javne dostopnosti prostih delovnih mest, zato so bili v nekaj primerih izbrani kandidati edini prijavljeni na delovno mesto. Poleg tega so nesorazmerno in neenotno določali plače ter niso določili postopkov in nadzora.
Neustrezno plačevanje zaposlenih je vplivalo na višje stroške poslovanja. DUTB ni imela meril za napredovanje, kljub nedoseganju načrtovanih kazalnikov poslovanja je zaposlenim izplačala poslovno uspešnost za leto 2014, leta 2015 pa več zaposlenim, brez kriterijev, izplačala tudi dodatek za lojalnost.
Računsko sodišče sicer ugotavlja nepregledno delovanje in nepopolne postopke na več področjih poslovanja, tudi pri prenosu terjatev.
DUTB je v letih 2014 in 2015 pri naročanju zunanjih storitev kršila pravila javnega naročanja v skupni vrednosti 881.884 evrov. Z več izvajalci sploh ni sklenila pogodb in teh ni vedno sklepala z najugodnejšimi ponudniki. V pogodbe ni vključila protikorupcijske klavzule. V več primerih je DUTB plačala prejete račune zunanjih svetovalcev brez popolnih specifikacij o izvedenih storitvah in brez dokazil o opravljenem delu ter ni zavračala računov kljub nekakovostno opravljenim storitvam.
Po Månssonovi razrešitvi oktobra 2015 je vodenje DUTB prevzel Imre Balogh, sedanji glavni izvršni direktor DUTB. Ta je v lanskem pogovoru za Delo dejal, da je DUTB šla skozi preobrazbo. Sprejela je ukrepe za izboljšanje preglednosti delovanja ter povečanje skladnosti poslovanja z notranjimi procesi in zunanjimi pravili. Tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je lani jeseni ocenil, da se je DUTB precej spremenila od prve revizije ter da je njihovo sodelovanje z DUTB bistveno boljše kot v preteklosti.
DUTB: Svoje delovanje smo izboljšali
Poročilo računskega sodišča nalaga DUTB šest popravljalnih ukrepov z vključenimi podukrepi, od tega je DUTB medtem dva delno že uveljavila. Prav tako je upoštevala 11 od prvotnih 22 priporočil za njeno delovanje. Sprejeli so več internih aktov in so od obdobja, ki so ga revidirali revizorji, znatno izboljšala svoje delovanje, so se na poročilo odzvali v DUTB.
»Upravni odbor in revizijska komisija sta redno skrbno spremljala uveljavljanje osnutka predlaganih popravljalnih ukrepov ter priporočil in v tem letu sprejela že 14 dopolnil internih aktov. To se odraža v zmanjšanem številu popravljalnih ukrepov v končnem poročilu,« je dejal predsednik upravnega odbora DUTB Miha Juhart.
Imre Balogh. Foto Tomi Lombar
Imre Balogh, glavni izvršni direktor DUTB pa pojasnil: »DUTB je danes po stabilnosti poslovanja bistveno drugačna ustanova kot v obdobju, na katerega se nanaša poročilo Računskega sodišča. Lahko rečem, da je bilo sodelovanje med DUTB in sodiščem boljše kot v preteklosti.«
Dodal je, da je DUTB v zadnjih letih tudi na podlagi ukrepov in priporočil Računskega sodišča izboljšala učinkovitost poslovanja. Pri tem upošteva tako zunanje kot notranje ocene njenega delovanja.
