NLB, arbitraža, drugi tir in drugi tekoči posli

Ljubljana - Uresničevanje arbitražnega sporazuma s Hrvaško, dogovor z evropsko komisijo o usodi NLB, priprava državnih proračunov, izpeljava drugega tira itd., so nekateri ključni državni projekti, ki ne morejo počakati na verjetno večmesečno sestavljanje nove vlade in morajo teči naprej, ne glede na to, kdo sedi v premierski pisarni.

»Upam, da bomo dobili vlado in kdorkoli bo že vladal, bo moral poskrbeti za nekaj zelo kratkoročnih stvari,« pravi tudi ekonomist Mojmir Mrak, ki ob omenjenih nalogah izpostavlja še, da »so se z majem začela pogajanja o večletnem finančnem okviru evropskega proračuna in bo tudi tu nova vlada še morala sprejeti neke usmeritve.« Pri pogajanjih o evropskem proračunu in pogovorih o reformi evrskega območja, ki bodo na mizi ta mesec, bi Slovenija seveda potrebovala vlado z jasnimi stališči in s trdnim pogajalskim mandatom. »Sicer bomo tu nepripravljeni in brez delujoče vlade je to lahko zelo neprijetno,« še opozarja sogovornik.
 

 

Trd oreh proračun 2020

Državna proračuna za leti 2019 in 2020 morata biti v skladu s poslovnikom poslana v državni zbor do 30. septembra in za kakršnokoli novo vlado je ta cilj časovno neuresničljiv, kar pomeni, da bo zanju vsaj tehnično poskrbela še ekipa finančne ministrice Mateje Vraničar Erman. »Državni proračun za leto 2019 imamo, državni zbor ga je skupaj s spremembami proračuna za leto 2018 sprejel lani jeseni. Sprejemanje dveh letnih proračunov hkrati je smiselno prav zaradi primerov, kot so volilna leta. S tem država zagotavlja nemoteno izvrševanje proračuna tudi v primeru volitev. Proračun za leto 2019 se torej z januarjem 2019 lahko začne nemoteno izvajati, nova vlada pa bo v skladu s svojo ekonomsko politiko pripravila ali spremembo ali rebalans proračuna za 2019 in nato nov proračun za leto 2020, enako kot tudi vse druge proračunske dokumente,« so nam pojasnili na ministrstvu za finance.

Bo pa novi državni proračun 2020 bo za novo vlado politično trd oreh, saj bo morala, ob potešitvi koalicijskih apetitov, poskrbeti tudi za uresničitev zaveze, da do leta 2020 povsem uravnotežimo javne finance in izničimo strukturni primanjkljaj. Vsekakor bi bil tak cilj lažje uresničljiv, če bi več strukturnega napora opravili že lani in letos, času rekordno visoke gospodarske rasti. Dodaten izziv v tej luči bo seveda tudi nadaljevanje plačnih pogajanj z javnim sektorjem, ki se mu je Cerar izognil s predčasnim odstopom.

Še brez rešitve za NLB

Politično vročo privatizacijo NLB je odhajajoča vlada preložila na naslednico, se pa po prošnji Slovenije za spremembo zavez glede prodaje banke zdaj na tehnični ravni nadaljujejo pogovori med predstavniki MF in evropske komisije. »Cilj ministrstva je še vedno doseči dogovor s komisijo tako glede roka privatizacije kot potrebnih izravnalnih ukrepov, saj bi bili preostali možnosti za Slovenijo (enostransko izdana odločba komisije z določenim rokom za prodajo banke in izravnalnimi ukrepi ali pa razglasitev državne pomoči NLB za nezakonito) bistveno slabši,« pojasnjujejo na MF, kjer sicer podrobnosti pogovorov s komisijo ne komentirajo.

Med strateško najbolj nujnimi letošnjimi nalogami za kakršnokoli vlado je tudi nadaljevanje projekta drugi tir. Za zaprtje trenutne finančne konstrukcije, ki jo bo treba zapreti še letos, so nujna pogajanja z Madžarsko, ki so bila zaradi volitev v obeh državah začasno zaustavljena. »Proces bomo morda lahko nadaljevali že v tem mandatu, seveda pa se bo zaključil z glasovanjem v državnem zboru, ki bo v novi sestavi,« je prejšnji teden dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Vendar v večini strank nasprotujejo tako sodelovanju z Madžari kot tudi vodenju projekta prek družbe 2TDK - to pa pomeni, da bi se prihodnja vlada lahko odmaknila od zdaj zastavljene poti za gradnjo proge med Koprom in Divačo.