Odstopil predsednik Borut Smrdel: »Napadov nisem več pripravljen trpeti«

Na položaj je prišel septembra 2012. »Sistematično rušijo našo avtoriteto,« je povedal.
Fotografija: Borut Smrdel ni več predsednik revizijske komisije. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Borut Smrdel ni več predsednik revizijske komisije. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Odstopil je predsednik državne revizijske komisije (Dkom) Borut Smrdel. Iz državnega zbora so sicer sprva sporočili, da niso prejeli Smrdelove odstopne izjave, vendar jo je podal danes zjutraj.



»Podal sem odstopno izjavo in jo poslal v državni zbor,« je Smrdel potrdil za Delo in izpostavil glavni razlog: »Sistematično se izvajajo pritiski na delo državne revizijske komisije, ki je neodvisen državni organ. Rušenje avtoritete organa je očitno postalo širše sprejemljivo. Nasprotniki se poslužujejo vseh sredstev, da zbijajo našo avtoriteto in kredibilnost.«

Med vsemi dosedanjimi predsedniki je bil na položaju najdlje. Prišel je septembra 2012 in je torej odstopil nemalo pred koncem osemletnega mandata. »Ne gre za trenutno odločitev, ampak je dozorevala dalj časa. Vse to se je dogajalo že v preteklosti in tega bremena nisem več pripravljen nositi,« je rekel.

Predsednik revizijske komisije je bil od leta 2012. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Predsednik revizijske komisije je bil od leta 2012. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

 

»Ne moremo delovati po zakonu«


Smrdel pravi, da je bila njegova komisija nenehno tarča napadov. »Samo primer – obstajal je predlog za revizijo, a so nasprotniki takoj pričeli medijsko ofenzivo, češ da bo ob vloženem postopku ogroženo črpanje evropskih sredstev. S tem so hoteli vplivati na vlagatelje, da sploh ne vložijo zahtevka za revizijo,« je pripovedoval predsednik v odstopu. »In ko je nekdo vložil zahtevek za revizijo, so se začeli pojavljati zapisi, kako bo prišlo do podražitve, na koncu pa so tisti, ki so bili nezadovoljni z odločitvijo, prikazovali še nezakonitost odločitve in celotnega našega ravnanja.«

Spomnimo lahko na odločanje o revizijskem zahtevku za gradnjo predora Karavanke. Revizijska komisija je razveljavila odločitev Darsa, da gradnjo podeli turškemu podjetju Cengiz. Dars je bil do tega kritičen, češ da postopki javnega naročanja v revizijskem delu vedno bolj postajajo iskanje formalnih pomanjkljivosti izbrane ponudbe. Kritike so zaradi Karavank letele na Dkom tudi z drugih strani, denimo iz politike. Odločitev je po mnenju SDS temeljila na formalnostih, ne na vsebini.

Karavanke so se znova znašle na mizi Dkom, pričakovati pa je, da se bo revizijska komisija srečala še s težjim primerom, in sicer z izborom izvajalca za drugi tir.

Revizijska komisija se bo v prihodnje srečala še s težjim primerom, in sicer z izborom izvajalca za drugi tir. FOTO: Roman ŠŠipić/Delo
Revizijska komisija se bo v prihodnje srečala še s težjim primerom, in sicer z izborom izvajalca za drugi tir. FOTO: Roman ŠŠipić/Delo


Napadov ni pripravljen trpeti


Smrdel je sicer prepričan, da bi lahko zdržal do konca mandata, toda napadov ni več pripravljen trpeti. »Smo v okolju, kjer ne moremo delovati po zakonu. Na mesto predsednika sem prišel kot svetovalec in na mesto svetovalca se zdaj tudi vračam. Nikoli nisem imel posebnih želja, da bi deloval neskončno dolgo. Moji predhodniki so vsi odstopili mnogo prej. Upal sem, da bo pri meni drugače, toda očitno sem bil naiven.«


 

O čem odloča državna revizijska komisija?


Državna revizijska komisija je poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil na vseh stopnjah postopka javnega naročanja.

Komisija skrbi za najpomembnejše ukrepe na področju pravnega varstva, zlasti za razveljavitev vseh nezakonitih ravnanj naročnika in sankcioniranje prekrškov s področja javnega naročanja.

Predsednika in člane imenuje in razrešuje državni zbor na predlog komisije, pristojne za mandate in volitve. Poleg predsednika in članov so na državni revizijski komisiji zaposleni še svetovalci in podporno osebje.

Komentarji: