Po donosnosti letošnje leto na kapitalskih trgih ne bo lahko ponovljivo

Po donosnosti izjemnem letošnjem letu tudi prihodnje najverjetneje ne bo razočaralo, ocenjuje Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave Generalija Investments. Spomni na začetek novega predsedniškega mandata Donalda Trumpa v ZDA, ki bo vsaj v prvem letu po pričakovanjih analitikov uspešno.

»Predvsem pa je gospodarstvo v dobri kondiciji. Ameriškemu kaže zelo dobro, malo slabše bo verjetno v Evropi in na Kitajskem. Vendar pa ima tu pomembno vlogo profesionalni upravljavec, ki naložbe usmeri tja, kjer vidi večjo možnost za rast,« je poudarila.

Pogled na tečajnice vzajemnih skladov je za vlagatelje razveseljujoč, letne spremembe so, razen izjemoma, krepko dvomestne. Kako ocenjujete iztekajoče se leto? Ali vas je kateri naložbeni razred razočaral ali pa presenetil?

Po lanskem uspešnem letu je za nami res izjemno leto in zelo težko bi rekla, da je kateri od sektorjev razočaral. Donosi so fantastični in višji od pričakovanj, kar je tudi posledica zniževanja inflacije in robustnosti svetovnega gospodarstva. Še posebno ameriške delnice so zelo uspešne. Med sektorji bi izpostavila tehnološke delnice, ki so precej rasle na krilih digitalizacije ter razvoja umetne inteligence, velik potencial zanje vidimo tudi v prihodnje. Omeniti je treba še izrazitejši trend spodbujanja zelenih naložb, ki je vlagateljem prav tako prinesel odlične donose. O Generaliju Investments lahko rečem, da so upravljavci res dobro izbirali naložbe, donosi naših skladov še presegajo primerljive indekse.

Ob teh rezultatih se je treba zavedati, da tako uspešno leto ne bo lahko ponovljivo. Velja, da se na kapitalskih trgih v splošnem v desetih letih zvrsti osem dobrih let in dve nekoliko slabši. Pomembno je, da vlagatelji vztrajajo dolgoročno, sledijo svoji vnaprej postavljeni strategiji in se predvsem ne odzovejo čustveno ob morebitnih korekcijah na trgu.

Generali Investments oziroma predhodnice kot prvi ponudnik vzajemnih skladov v Sloveniji letos praznuje 30 let. Na katerih področjih opažate največji napredek in kje najbolj zaostajamo za razvitejšimi državami?

Industrija vzajemnih skladov je v tem času zelo napredovala, največ pa na področjih upravljanja, pestrosti ponudbe ter digitalizacije in dostopnosti. Velik korak naprej vidim pri gradnji odnosa s stranko. Prav tako smo napredovali v finančni pismenosti, a tu je še veliko dela – zelo še zaostajamo za razvitim svetom. Prizadevamo si, da bi več ljudi spoznalo in preizkusilo vlaganje v vzajemne sklade.

Tisti, ki vlagajo pri nas, v naložbah ostajajo povprečno 20 let, kar pomeni, da so zadovoljni. Ves čas si prizadevamo za to, da bi širša javnost spoznala to možnost varčevanja, da bi razumela kapitalske trge in bi vanje vlagalo več ljudi, ker bi se počutili sposobne za to. Ljudje za vsako stvar ponavadi poiščemo strokovnjaka, na finančnem področju pa se nam to še ne zdi pomembno. Tako se dogaja, da sprejemamo napačne odločitve v nepravem trenutku. Vedeti moramo, da samo dolgoročno vlaganje prinese rezultate in zagotavlja stabilnost.

V Sloveniji smo zelo specifični po tem, da zelo majhen delež zaposlenih vlaga na kapitalske trge, zelo veliko sredstev pa imajo ljudje v gotovini. Seveda imamo na drugi strani posameznike, ki so pripravljeni zelo veliko tvegati in vložijo v kriptovalute. Kot pionirji na področju vzajemnih skladov v Sloveniji si želimo, da bi jih več ljudi prepoznalo kot dobro obliko naložbe in da bi jih razumelo. Tudi zato organiziramo srečanja z vlagatelji. Dobro je, da se ves čas učimo.

Kaj novega ste spoznali letos?

Vedno se naučimo česa novega. Na primer v odnosu do vlagateljev – kako se jim še bolj približati, kaj še lahko naredimo zanje. Nove tehnologije nam pri tem veliko pomagajo. Umetna inteligenca je še zelo na začetku razvoja, ki pa je vse hitrejši. Mislim, da bo predstavljala nekakšno novo industrijsko revolucijo, vplivala bo na vse.

Ključni izzivi našega trga so likvidnost, privabljanje vlagateljev, raznovrstnost finančnih instrumentov. V Sloveniji si moramo postaviti cilj in nato izbrano področje celovito obravnavati. Vidimo, da so tudi druge manjše države, na primer Luksemburg, Irska in Malta, na področju vzajemnih skladov lahko zelo uspešne, in to prav na podlagi celovitega sistemskega pristopa, ustrezno podprtega z državno regulativo. Če neko področje poskušamo urejati parcialno, ne bo delovalo, vsaka strategija je sestavljena iz kopice odločitev, ki jih moraš sprejeti, da lahko dosežeš cilj.

Kateri pa so trendi na področju razvoja finančnih produktov? Kako industrija odgovarja na ključne izzive gospodarstva in po drugi strani potencialnih vlagateljev?

Nedvomno z razvojem digitalizacije, z uvajanjem tehnologij, umetne inteligence, z omogočanjem sodobnega načina pristopanja, s prilagajanjem potrebam vlagateljev in seveda s spodbujanjem trajnostnosti. Tako je na trgu veliko produktov ESG in tematskih skladov, kot so tehnološki, zdravstveni. Ti so bili letos tudi najdonosnejši. V Sloveniji se močno razvijajo tudi alternativni skladi, kar je ključno tudi za podjetja in bo tudi v prihodnje zelo pomemben trend. Naša družba je bila na tem področju pionir v Sloveniji, v ponudbi imamo en alternativni sklad.

Tudi na tem mestu bi poudarila slabo finančno pismenost. Izpeljali smo že veliko projektov, a za varčevanje je smiselno začeti navduševati že otroke. Tako bi dobili dolgoročni vpogled v gibanje kapitalskih trgov in bi jih kot odrasli bolje razumeli. Dejstvo namreč je, da se vztrajnost obrestuje. To prinaša finančno svobodo in varnost, za katero se vsi trudimo, tudi država in mediji. Pomembno vlogo pri finančnem opismenjevanju bi lahko imela šola, škoda pa je, da v teh prizadevanjih ne vključijo bolj industrije. Po podatkih je Slovenija na repu držav glede na to, koliko ljudi se odloča za vlaganje in zaradi tega izgubljamo kot narod, kot država.

Omenili ste trajnostnost. Letošnje leto in tudi lansko je bila finančna industrija zelo v znamenju tega trenda, tudi zakonodaja se spreminja.

V naši družbi smo že konec leta 2022 in na začetku leta 2023 v 11 od 15 podskladov krovnega sklada spremenili naložbene politike tako, da spodbujajo okoljske in družbene dejavnike trajnostnosti. Bili smo prvi na slovenskem trgu. Ko smo pred tremi ali štirimi leti začeli govoriti o tem, smo imeli kar nekaj težav pri pojasnjevanju, kaj je zeleno, odgovorno financiranje. Velik razvoj je res v zadnjih dveh letih in naša industrija je na tem področju zelo napredna.

Kako pa se vlagatelji pri nas odzivajo na ponudbo, vezano na ESG, in kako uspešni so produkti v primerjavi s klasičnimi? Razprav o tem je na globalni ravni veliko.

Preden smo se odločili za spremembe naložbene politike, smo naredili kratko raziskavo med vlagatelji in njihov odziv je bil zelo pozitiven. Dolgoročno naj bi bili produkti, ki upoštevajo dejavnike trajnostnosti, donosnejši oziroma naj nanjo ne bi vplivali. Je pa odvisno tudi od tega, kako močno so ti vidiki zastopani. V svetu poznamo tematske sklade, ki spodbujajo neko zelo specifično področje, na primer dobro počutje pri delu. Vlagatelji v tovrstne naložbe vstopajo, ker želijo spodbujati določeno družbeno aktivnost, donos zanje ni ključen. V Sloveniji takšnih produktov ni, v splošnem pa lahko rečem, da so vlagatelji zelo naklonjeni odgovornemu financiranju, kar ne velja za vse države v Evropi. Gotovo je to eden ključnih trendov in bo tako tudi v prihodnje.

Predsednica Evropskega organa za vrednostne papirje in trge Verena Ross je v intervjuju za Delo vlade pozvala k razmisleku o tem, kako povečati privlačnost varčevanja za starost na kapitalskih trgih. Kaj bi morali zapisati v pokojninsko reformo?

Njen poziv k povečanju privlačnosti varčevanja za starost je upravičen. Pri čemer naj opozorim, da varčevanje ni enako kot investiranje. Vlaganje oziroma investiranje pomeni, da svoje privarčevane prihranke nekam investiramo, da se še dodatno plemenitijo. Sedanji demografski trendi in omejene zmogljivosti javnih pokojninskih blagajn so problematični. Slovenska pokojninska blagajna ima primanjkljaj ne glede na to, da imamo rekordno nizko stopnjo brezposelnosti. Treba je ukrepati. Pokojninska reforma bi morala omogočiti več različnih načinov za dolgoročno vlaganje, boljše davčne olajšave in večjo fleksibilnost pri izboru naložbenih produktov. Vlaganje bi moralo biti tudi širše dostopno. Zdaj velja, da mora posameznik v okviru pokojninskega zavarovanja že pri 50. letih imeti naložena sredstva v varnejših naložbah, a prav bi bilo, da bi imel vsak možnost izbire. Ključno je tudi izobraževanje o pomembnosti vlaganja oziroma investiranja, ki ni enako samo varčevanju, ker velika večina ljudi kapitalske trge še vedno dojema kot tvegane in si zato ne predstavlja, da bi imel lahko z vlaganjem vanje varno starost.

Reforma bi morala vključevati tudi mehanizme za samodejno vključitev posameznikov v sistem skupaj z zaposlitvijo in z možnostjo izstopa. Zdaj se veliko ljudi, čeprav poznajo smisel pokojninskih skladov, za to ne odloča, ker upokojitev vidijo kot nekaj zelo oddaljenega. Če bi bil vstop obvezen, bi posamezniku to prišlo prav, in tudi potomcem, saj bi mu prineslo večjo stabilnost v starosti. Tudi kapitalski trg bi bil razvitejši in gospodarstvo bi imelo na voljo dodatne vire financiranja.

Reforma bi morala vse to uskladiti, torej spodbude za vlaganje, transparentnost in zanesljivost produktov, da bi bilo zaupanje prebivalstva večje in da bi se pogosteje odločali za to.

Bitcoin je zaradi Trumpove podpore kriptovalutam po njegovi izvolitvi prebil mejo 100.000 dolarjev. Kakšno konkurenco predstavlja bolj klasičnim kapitalskim naložbam, če gledate tudi z vidika že omenjene slabe finančne pismenosti prebivalstva?

Ljudje si večinoma težko predstavljajo že, kaj je delnica in kaj obveznica. Gotovo imamo v Sloveniji strokovnjake za kriptonaložbe, a za večino je to težko razumljivo in težko dosegljivo. V ta produkt je smiselno usmeriti kvečjemu manjši del portfelja. Pred nekaj leti ni bilo govora o tem naložbenem razredu, bil je precej nezanimiv, zdaj ko je trend rasti, želijo ljudi privabiti vanj. Poudarila bi, da so za delnicami in obveznicami vedno podjetja, njihovi poslovni rezultati, pri kriptovalutah, razen izjemoma, tega ni. Regulacija na tem področju bo pripomogla k večji zaščiti vlagateljev, a smo od tega še zelo oddaljeni.

Z vidika naše panoge naj povem, da vzajemni skladi za zdaj v kriptovalute še ne smejo vlagati. V Evropi smo že imeli veliko razpravo o predpisih, ki bi to spremenili, vendar smo tudi pri tem še precej daleč od cilja. Zavzemamo se za to, da bi ta možnost obstajala, so pa mnenja zelo različna, tudi zaradi vprašanja, kako organizirati zaščito. Verjamem, da bi bilo tudi za vlagatelje investiranje v kriptovalute prek vzajemnih skladov boljša možnost.

Evropa se tudi sicer vse bolj zaveda pomembnosti močnega in enotnega kapitalskega trga za konkurenčnost gospodarstva. Kaj bo treba narediti, da bi skupni kapitalski trg lahko zaživel glede na verjetno številne različne nacionalne interese?

Mislim, da je to ključno, če hoče Evropa ujeti Ameriko in Kitajsko. Finančna industrija vidi ta projekt kot priložnost za izboljšanje dostopa do kapitala za podjetja, še posebno za mala in srednje velika podjetja, ki so hrbtenica evropskega in slovenskega gospodarstva. Močnejši trg bi zmanjšal odvisnost od bančnega financiranja, povečala bi se stabilnost finančnega sistema. Bo pa veliko dela. Seveda je treba poenotiti regulatorni vidik, na katerem je največji izziv davčna ureditev, treba bo standardizirati razkritja, povečati likvidnost in preseči nacionalne interese. Vse to bo zelo zahtevno. Države imajo različne interese, njihovi kapitalski trgi so različno razviti, za majhne države vse rešitve morda niso sprejemljive. Gotovo bo to velik zalogaj, je pa napredek na tem področju ključen za konkurenčnost Evrope.

Kako lahko pripomore finančna industrija in kakšne ovire vidite?

Finančna industrija ves čas prispeva z inovacijami, recimo z digitalno identifikacijo, s tehnologijami. Ima ključno vlogo pri gradnji enotnega trga in pri ustvarjanju večje konkurenčnosti Evrope, kar je ambiciozen projekt, ki zahteva tesno sodelovanje več deležnikov. Največja ovira enotnemu trgu je davčna razdrobljenost, ki se kaže v različnih davkih, različni obravnavi kapitalskih dobičkov, različne stopnje razvitosti kapitalskih trgov po državah, ne nazadnje tudi pomanjkanje zaupanja. Če bomo ovire premagali, bo Evropa lahko postala globalno konkurenčna na kapitalskih trgih. Zdaj so v središču pozornosti ZDA, nekateri trgi, recimo Rusija in Brazilija, pa so izključeni, zato je pomembno, da se Evropa postavi na zemljevid.

Ali kljub številnim negotovostim in geopolitičnim izzivom v svetu lahko ocenite, kaj vlagatelje čaka prihodnje leto in katere so pasti, zaradi katerih bi lahko sprejeli napačne odločitve?

Vedno je negotovo napovedovati prihodnost, a tudi negotovost je priložnost. V Generaliju Investments v prihodnje leto zremo zelo optimistično. Omenila sem, da donosov, kakršne imamo letos, ne moremo pričakovati vsako leto. Ampak trendi, o katerih sva govorili, torej tehnologije, uporaba umetne inteligence, digitalna identifikacija in zeleno investiranje bodo aktualni tudi v prihodnje.

Geopolitične in gospodarske spremembe so del vlaganja. Pomembno jih je spremljati in se nanje ne odzivati čustveno. Po pričakovanjih bo prihodnje leto še zahtevnejše z vidika volatilnosti, spremljati bo treba odločitve novega predsednika v ZDA. Mogoče bo vse to bolj priložnost za investiranje kot ovira. Pomembno je, da ima vlagatelj dolgoročno perspektivo, da začne misliti na to čim prej v življenju in da je potrpežljiv. Ne glede na to, da so bile letos tehnološke delnice skoraj najdonosnejše, še vedno vidimo priložnost za rast. Globalna podjetja iz tega sektorja, tako imenovanih veličastnih 7 (Apple, Amazon, Meta, Tesla, Nvidia, Microsoft, Alphabet) je gonilo razvoja in ti so še vedno zelo uspešni. Še večjo priložnost vidimo v manjših, na novo nastalih podjetjih, ki bodo z uporabo umetne inteligence kreirala tudi to področje. Perspektivno je tudi zdravstveno varstvo, kjer vidimo preboje. A kot pravim, upravljavci aktivno iščejo priložnosti in se z naložbami usmerjajo tja, kjer jih zaznajo. Te vedno obstajajo, res pa je, da so letošnji donosi zelo visoki in jih bo morda težko ponoviti. Tudi volatilnost na trgu je priložnost, ne smemo pa se nanjo odzvati čustveno, treba je vztrajati.