Pomembnost zavarovanja odgovornosti cestnega prevoznika
Splošni trend rasti obsega cestnega tovornega prevoza v zadnjih letih se še kar nadaljuje. Slovenska tovorna vozila so v lanskem tretjem četrtletju prepeljala več blaga kot v predlanskem. Skupna količina blaga je bila največja doslej, saj je znašala kar 26,5 milijona ton.
Pri tem so tovorna motorna vozila, registrirana v Sloveniji, opravila kar 6,1 milijarde tonskih kilometrov, kažejo zadnji znani podatki statističnega urada (Surs). Naložena so prevozila 373,8 milijona kilometrov. In kot še navaja Surs, so bile tudi v lanskem tretjem četrtletju vse vrednosti višje kot v istem obdobju leta 2020, saj so tovorna motorna vozila prepeljala osem odstotkov več blaga, opravila devet odstotkov več tonskih kilometrov, naložena pa so prevozila šest odstotkov več kilometrov.
Rast v notranjem in mednarodnem prevozu
V lanskem tretjem četrtletju so slovenska tovorna motorna vozila v notranjem prevozu prepeljala 16,4 milijona ton blaga ali 62 odstotkov vsega v tem četrtletju prepeljanega blaga. Pri tem so, kot še navaja Surs, opravila 628,8 milijona tonskih kilometrov, naložena pa so prevozila 53,5 milijona kilometrov. »Blaga so prepeljala sedem odstotkov več in pri tem opravila dva odstotka več tonskih kilometrov kot v tretjem četrtletju 2020, naložena pa so prevozila zgolj en odstotek manj kilometrov kot v istem četrtletju 2020.«
V mednarodnem prevozu so prepeljala deset milijonov ton blaga ali 38 odstotkov vsega blaga in opravila 5,5 milijarde tonskih kilometrov, naložena pa prevozila 320,3 milijona kilometrov. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2020 so prepeljala devet odstotkov več blaga in pri tem opravila deset odstotkov več tonskih kilometrov, naložena pa so prevozila sedem odstotkov več kilometrov kot v tretjem četrtletju 2020.
Nadaljnjo rast evropskega logističnega trga naj bi najbolj spodbujala povečana proizvodnja in maloprodaja, predvsem po spletu. Poleg tega ima Slovenija prednosti zaradi svoje geografske lege. Kot je nedavno na Expu v Dubaju poudaril predsednik sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri GZS Milan Slokar, je Slovenija najhitrejša in najkrajša pot v srce Evrope z Bližnjega in Daljnega vzhoda. To zagotavljata tudi dva koridorja, ki se križata v Sloveniji, in sicer jadransko-baltski in sredozemski.
Naraščajo tudi škodni dogodki
Nenehno večanje obsega cestnega tovornega prometa pa povečuje tudi tveganja, ki so s tem povezana. Povečuje se namreč tudi število škodnih dogodkov, ki močno obremenjujejo zavarovalne police cestnih prevoznikov in posledično njihove zavarovalnice. Največji škodni primeri v cestnem tovornem prometu nastajajo zaradi kraj celotnih tovornjakov z njihovimi tovori, ropov na nevarovanih parkiriščih, napačnih dostav v zvezi s ponarejenimi dokumenti in tako imenovanih fantomskih prevoznikov.
»Zaradi naraščajočih škodnih dogodkov so zavarovalnice zaskrbljene, zato se pogosto odzovejo z odpovedjo zavarovalne police (pogodbe) ali močnim povišanjem zavarovalnih premij. Take reakcije zavarovalnic pa cestne prevoznike močno jezijo in jim otežujejo poslovanje,« pojasnjuje Matej Brilj, specialist za transportna zavarovanja pri mednarodni zavarovalnoposredniški skupini GrECo International. V Sloveniji je družba prisotna že 30 let. Skupina GrECo International so posredniki in svetovalci za industrijska zavarovanja, dejavni so tudi kot pozavarovalni posredniki, ocenjevalci tveganj in razvijalci programskih rešitev za zavarovanja za potrebe strank. Ponujajo pa tudi specializirane rešitve za različne panoge.
Pomembnost primernega zavarovanja CMR
»Police zavarovanja prevozniške odgovornosti cestnih prevoznikov (zavarovanje CMR) določajo, da se zavarovalno kritje izgubi, če zavarovanec ali njegovi zastopniki namerno ali včasih vsaj iz hude malomarnosti niso ustrezno organizirali transportne operacije. Zato je bistveno, da zavarovanec (prevoznik) ali njegovi zastopniki voznike pisno poučijo o svojih obveznostih in potem to potrdijo s podpisom, da se lahko v primeru reklamacije oziroma nastanka škode predložijo ustrezna dokazila o pravilni organizaciji poslovanja,« še pojasnjuje Matej Brilj. Na podlagi izkušenj dodaja, da je zavarovanje prevozniške odgovornosti zelo obširno in kompleksno, zato cestni prevoznik v številnih primerih ne more sam zlahka ugotoviti, katera zavarovalna kritja sploh ima sklenjena in do katerih zneskov, kaj šele da bi naredil primerjavo med zavarovalnimi pogoji svoje trenutne police in konkurenčnih zavarovalnic.
»In prav tu lahko nastopi GrECo International, ki pomaga in svetuje podjetjem na tem področju. Vse police CMR vključujejo zavarovanje odgovornosti zavarovancev, nekateri sklenejo tudi zavarovanje za zunanje prevoznike po naročilu zavarovanca, druge police pa vključujejo možnost zavarovanja lastne odgovornosti pri uporabi podprevoznikov. Pri zavarovanju odgovornosti zavarovanca samega ne smemo zavarovati odgovornosti samo za tovorna vozila v lasti zavarovanca, temveč tudi za uporabo zakupljenih, najetih ali izposojenih tovornjakov – to mora biti ustrezno navedeno tudi v zavarovalnih pogojih oziroma v zavarovalni polici,« še pravi Matej Brilj in dodaja, da v primeru zavarovalnih polic z navedbo registrskih tablic ne smemo pozabiti na stalno ažuriranje seznama aktivnih vozil. Pri »prometnih policah« pa je treba paziti, da se navede tudi promet z zakupljenimi, najetimi in izposojenimi tovornjaki, torej ves letni promet, ki ga realizira avtoprevozniška družba.
Različni modeli
Obstajajo različni modeli zavarovanj CMR, prav tako je vsaka prevozniška družba svojevrsten unikat z lastnim modelom poslovanja. Na vprašanje, kaj torej svetujejo prevozniškim podjetjem, pa v GrECu International odgovarjajo, da naj sklenejo zavarovanje CMR, če se prevoz izvaja z lastnimi (najetimi, zakupljenimi ali izposojenimi) tovornimi vozili, ter da naj najemajo samo ustrezno zavarovane podprevoznike ali zanje sklenejo CMR za zavarovanje tretje osebe. V tem primeru je, kot še pojasnjuje sogovornik, zavarovana odgovornost podprevoznika, ki mora tudi plačati premijo – običajno glavni prevoznik zadrži od tri do štiri odstotke prevoznine podprevoznika in jo plača zavarovalnici kot zavarovalno premijo.
Pri uporabi podprevoznikov pa naj avtoprevozniška podjetja zagotovijo, da je lastna odgovornost njihove prevozniške družbe zavarovana tudi v skladu s 3. členom konvencije CMR, kar pomeni, da je glavni prevoznik odgovoren svoji stranki oziroma naročniku za dejanja in opustitve svojih namestnikov pri izvedbi prevoza. »Ob večji izgubi, na primer nesreči s tovornjakom, za katero je odgovoren podprevoznik, lahko nastanejo precejšnje težave, če se izgubi vse dragoceno blago. Zavarovalnica podprevoznika bo morda izplačilo zahtevka zavrnila, sam podprevoznik pa lahko nima finančne moči za plačilo nastale škode, kar privede do sklepa, da mora glavni prevoznik sam plačati škodo naročniku, razen če ima zavarovanje za lastno odgovornost po 3. členu konvencije CMR. Navedeno zavarovanje omogoča pokritje opisane škode in je nepogrešljivo za zaščito pred tveganji za vsakega skrbnega prevoznika, ki uporablja podprevoznike,« še pravi Matej Brilj.
