Poslovanje Petrola prerašča energetske okvirje

Ljubljana – Petrol že več let zapored dosega rekordni dobiček in delničarji družbe se pred četrtkovo skupščino lahko tudi letos veselijo višje dividende. A hkrati se v zadnjem obdobju Petrol usmerja v številna področja, ki ne sodijo v njegovo osnovno dejavnost, celo v bančništvo. V kaj se torej spreminja nekdanja naftna družba?

ilančni dobiček Petrola je konec lanskega leta znašal 33 milijonov evrov in če na četrtkovi skupščini ne bo drugačnih predlogov, ga bo v celoti namenil za dividende, ki bodo tako znašale 16 evrov bruto na delnico. Povedano drugače, Petrol bo lastnikom razdelil dobrih 40 odstotkov njegovega čistega dobička v letu 2017, ki je znašal 81 milijonov evrov.
Letos naj bi se čisti dobiček povzpel na 87 milijonov evrov, do leta 2020 pa v skladu s strategijo na skoraj 100 milijonov evrov. Omenjena strategija predvideva tudi za 350 milijonov evrov naložb v stalna sredstva, samo letos naj bi jih bilo za sto milijonov evrov.

In v kaj v zadnjem obdobju vlaga Petrol, ki ga vodi Tomaž Berločnik? Nedavno je od slabe banke v središču Ljubljane odkupil poslovalnico Probanke, kjer bo sredi maja odprl trgovino brez bencinskega servisa. Gre za tako imenovana HOP IN prodajna mesta, ki naj bi jih poleg Ljubljane prihodnji mesec odprli še v Kranju, Celju in Mariboru, v njih pa bodo poleg običajnih trgovskih artiklov na voljo še plačevanje položnic, poštne storitve, loterija, vstopnice za koncerte ...  Na Petrolu pojasnjujejo, da družbe ne želijo pozicinirati le ob bencinskih servisih, temveč tudi v središču mest, kjer zaradi hitrega načina življenja postaja vse pomembnejša mobilnost.

Oziranje za banko 

Petrol ima že več let svojo plačilno kartico, na bencinskih črpalkah je že nekaj časa mogoče plačevati položnice, ob tem je nekatere storitve na njihovih servisih mogoče plačevati tudi prek različnih mobilnih aplikacij, lani pa je družba lastniško vstopila še v fintech podjetje (tehnološko podjetje, ki se ukvarja s finančnimi storitvami) MBills, ki ponuja inovativen način plačevanja z uporabo mobilnega telefona. Zdaj se Petrol neuradno omenja tudi kot možen interesent za nakup preostalih novoizdanih delnic hranilnice Lon, ki od 1. marca deluje kot banka Lon, s čimer bi lahko pridobil slabo petino te banke. To naj bi bilo predvidoma znano do konca meseca, za pridobitev večinskega vpliva v banki pa bi družba morala doseči, da bi ji delnice prodal tudi krog Sergeja Racmana.



V Petrolu zanimanja za Lon ne komentirajo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da bi jih Lon zanimal predvsem zato, ker bi s tem prišli do licence Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, kar bi se dopolnjevalo z že omenjeno ponudbo na področju plačil.

Pametna mobilnost

Poleg tega se v Petrolu, ki se že več let utrjuje tudi na področju e-mobilnosti, menda ozirajo po nakupu družb GoOpti in Avant car. Prva se ukvarja s prevozom potnikov, druga z najemom avtomobilov in tudi tako imenovanim car-sharingom, torej souporabo vozil. »Razvijamo poslovni model, ki ne bo temeljil le na točenju goriva, temveč tudi na nudenju storitev pametne mobilnosti,« je v pogovoru za Delovo prilogo Svet kapitala povedal Miha Valentinčič iz Petrola. Dodal je, da znotraj poslovnega modela mobilnosti razvijajo tudi storitve prevoza, pri čemer bodo nekatere razvijali sami, druge v okviru partnerstev tudi z javnim prevozom. 

Kot pojasnjujejo v Petrolu, svoje poslovne aktivnosti širijo zato, da bi kupcu lahko ponudili vse vrste storitev na enem mestu. Pri tem poslovanje skupine prerašča energetske okvirje, saj s prodajo trgovskega blaga in storitev ustvarijo pomemben del prihodkov. »Trendi, ki jih spremljamo in bodo še naprej vplivali na naše poslovanje, so v razvoju alternativnih goriv in energentov, razvoju transporta, bivanja in urbanizma ter energetskih in okoljskih rešitev,« dodajajo.

Še brez lastniških premikov

Skoraj tretjinska lastnica Petrola je država, družba pa je v strategiji upravljanja državnih naložb uvrščena med pomembne naložbe. In čeprav se je še septembra lani napovedovalo, da bi lahko lastništvo že jeseni zamenjalo okoli 16 odstotkov Petrola, se to za zdaj ni zgodilo. Druga največja lastnica kljub napovedi o umiku formalno s slabimi 13 odstotki ostaja slovaška finančna skupina J&T, a ker gre za delež na fiduciarnem računu, se utegnejo morebitne spremembe šele pokazati. Od vsega začetka se namreč namiguje, da se za njimi skriva madžarski Mol.

A v državnih vrstah, kot kaže, zdaj glede tega ni tolikšne zaskrbljenosti kot pred meseci. Morebiti tudi zato, ker se, kot smo že novembra lani razkrili v Delu, za nakup do petih odstotkov delnic Petrola menda zanima Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki bi lahko kupila manjše deleže, ki so še na trgu. Po poročanju časnika Finance so njihovi predstavniki že bili v Petrolu na menedžerski predstavitvi, vendar tega ne v EBRD ne v ljubljanski družbi ne komentirajo.