Povečati je treba zavedanje o pomenu zavarovanj in njihovi kakovosti
Zemljevid območij, ki so v Sloveniji poplavno ogrožena, se je v zadnjih mesecih močno spremenil in na nekaterih morda ne bo več mogoče zavarovati nepremičnin za primer poplave. »Ključno je, da so takšna območja usklajena z državo, saj lahko le tako zagotovimo, da tudi novogradenj na njih ne bo,« poudarja Marko Jazbec, predsednik uprave Save Re. V intervjuju tudi o širšem vplivu letošnjih poplav na zavarovalno panogo ter o spremembah na področju zdravstvenih zavarovanj.
Zavarovalnice po avgustovskih poplavah in drugem dogajanju, vezanem na vremenske pojave, poročate o rekordnih škodah. Kako velik udarec je to za zavarovalni trg, ki ga sicer čakajo velike spremembe na področju zdravstvenih zavarovanj? Kako ocenjujete razmere v zavarovalništvu?
Leto 2023 se je do zdaj za zavarovalniško panogo v Sloveniji izkazalo za zelo zahtevno. Negativen je vpliv ukinitve dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj na nekatere zavarovalnice – kar bo sicer vplivalo na konkurenčnost med zavarovalnicami na področju dodatnih zdravstvenih zavarovanj, tako z vidika vsebine produktov kot cen. Ta v Zavarovalnici Sava že ponujamo, je pa naš tržni delež dosti manjši kot pri drugih zavarovalnih vrstah, a smo si tu postavili ambiciozne cilje. Poleg sprememb na zdravstvenem področju se seveda srečujemo s posledicami neurij in poplav, ki so letos presegle dolgoletna povprečja. Zaradi tega bomo letos kot panoga imeli precej slabše rezultate od večletnega povprečja.
Zavarovalnice so tako pred izzivom preveritve poslovnih modelov, povezanih z zdravstvenimi zavarovanji, preveritve ustreznosti premij in pozavarovalnih kritij, povezanih z zavarovanji pred naravnimi nesrečami, iskanja ustrezne pozavarovalne zaščite, kjer so se pogoji po letošnjih dogodkih dodatno zaostrili, ter iskanja možnosti sodelovanja z državo pri vzpostavitvi vzdržnega modela kritja škode po poplavah.
Poleg tega je tu še škodna inflacija, veljati pa bodo začeli tudi novi računovodski standardi. Situacija je kompleksna. Kljub temu je treba poudariti, da so slovenske zavarovalnice dobro kapitalizirane in so odigrale ter še imajo pomembno vlogo pri sanaciji škode po poplavah. Vse so se zavzele, da so izplačila škod hitra in zavarovancem omogočajo čim hitrejšo obnovo poškodovanih domov in premoženja.
Kaj vse to pomeni za posameznike in podjetja, ki zavarovanja potrebujejo?
Za zdaj se zanje, kar zadeva zavarovanja naravnih nesreč, pogoji ne spreminjajo. Trenutno je ključno, da mora biti škoda iz avgustovskih poplav najprej sanirana, šele nato lahko posamezniki prizadete objekte ponovno zavarujejo. Se je pa premija za zavarovanje v primeru naravnih nesreč v preteklih dveh letih že povišala in najverjetneje se bo tudi v prihodnje, saj tako naši pretekli rezultati kot projekcije za naprej napovedujejo vse več ujm, cene popravil in materiala pa še rastejo.
Če bo naravnih nesreč vse več, bo srednjeročno pomembno sodelovanje države in zavarovalniškega sektorja, saj morda na določenih območjih ne bo več mogoče zavarovati nepremičnin za posamezen riziko, na primer za poplavo. Ključno je, da so takšna območja usklajena z državo, saj le tako lahko zagotovimo, da tudi novogradenj na njih ne bo. Prepričan sem, da bo država prevetrila kriterije za dodeljevanje gradbenih dovoljenj v rizičnih conah, za katere je do 4. avgusta veljalo, da je verjetnost poplave tam zelo majhna.
Kako ste bili kot zavarovalnica pripravljeni na nesrečo takšnih razsežnosti in kje ste se srečali z ozkimi grli, ste morda že analizirali, kje potrebujete izboljšave?
Ujme so ena temeljnih nevarnosti, za katere zavarovalnice ponujamo zavarovanja, zato smo nanje tudi dobro pripravljeni. Za zagotavljanje izplačil v primeru škode po ujmah moramo imeti ustrezno izračunane premije in tudi ustrezno pozavarovalno zaščito. Na večje škode smo pripravljeni tudi organizacijsko, saj spodbujamo čimprejšnjo prijavo škode na prizadetih območjih po vseh komunikacijskih kanalih in zagotovimo dovolj cenilcev na terenu, da škodo ocenimo in čim prej izplačamo. Tudi ob avgustovskih poplavah smo takoj organizirali ustrezne službe, da so vse razpoložljive zmogljivosti usmerile v reševanje teh škod, tudi z nadurnim delom in delom ob koncu tedna.
Hkrati smo vso komunikacijo usmerili v podajanje jasnih navodil za prijavo škode po poplavi po vseh možnih kanalih. V procese in analize smo vključili tudi naše pozavarovatelje, da smo tako lahko z njihovo podporo ves čas zagotavljali tudi nemoteno izplačevanje škod. Pri procesu reševanja škod nismo zaznali ključnih področij za izboljšave, se je pa pokazalo, da so posledice poplav lahko hujše, kot je ocenjevala stroka. Želimo in upamo, da nam bo država s pozitivno komunikacijo to pomagala spremeniti. Žal lahko zavarovalnice plačajo le toliko, kot je bilo dogovorjeno z zavarovalno pogodbo.
Kako bodo veliki izdatki, vezani na poletne naravne nesreče, vplivali na načrte v vaši zavarovalni skupini?
Letos smo po škodnih dogodkih preverili načrtovane investicije in stroške. Zaradi slabših pričakovanih rezultatov, kot smo načrtovali, smo nekaj investicij in aktivnosti prestavili na prihodnje leto oziroma jih zadržali. Kljub temu najpomembnejši razvojni projekti tečejo naprej, digitalizacija se seveda ne bo ustavila. Vsekakor bo treba za prihajajoča poslovna leta oceniti, ali je neki dogodek povezan s podnebnimi spremembami in ga lahko pričakujemo pogosteje od dolgoletnih povprečij. Glede na to, ali bo to novo normalno stanje ali bo vpliv enoleten, se bodo srednjeročno prilagajali tudi projekti in investicije.
Ali lahko pojasnite vlogo pozavarovalnic v množičnih škodnih dogodkih, kot so bile poletne poplave?
Pozavarovalnice so finančne institucije, ki imajo v okviru zavarovalniške industrije pomembno vlogo za stabilno delovanje (po)zavarovalnic in omogočajo ustrezno razpršitev ter obvladovanje tveganj. Ena njihovih pomembnejših funkcij je, da zavarovalnicam, kakor tudi drugim pozavarovalnicam, zagotavljajo zadostnost finančnih sredstev, ki bi jih ob večjem dogodku potrebovale za plačilo vseh škod. S tem omogočajo, da zavarovalnice sprejemajo v zavarovanje več rizikov in seveda tudi večje, kot bi jih lahko samostojno.
Pozavarovanje postane še posebej pomembno ob velikih škodnih dogodkih, kot so večje naravne nesreče (poplava, vihar, potres …) oziroma večji posamezni škodni dogodki (industrijski požari ipd.). Ob večjih naravnih nesrečah je pozavarovanje glavna zaščita pred morebitno neuravnoteženostjo, ki bi jo takšna nesreča lahko povzročila. Takrat je namreč posamična škoda po predmetu zavarovanja lahko razmeroma majhna, vendar lahko kumulativen seštevek vseh škod iz dogodka predstavlja večkratnik pobrane premije iz teh zavarovanj.
Zavarovalnice z nakupom pozavarovalne zaščite zmanjšajo izpostavljenost in s tem uravnotežijo svoj portfelj. Ob nastanku katastrofalnih škodnih dogodkov pozavarovanje omogoči zavarovalnici absorbirati finančne izgube, ki bi jih brez pozavarovanja morala plačati sama. Posledično pozavarovanje omogoča zavarovalnicam, da ostanejo stabilne in, kar je najpomembneje, da lahko izpolnijo obveznosti do zavarovancev.
Vloga pozavarovalnic v praksi presega predstavljeni finančni učinek, saj so s svojimi mednarodnimi izkušnjami ob večjih škodnih dogodkih tudi pomemben vir informacij, dobrih praks in izkušenj obvladovanja tveganj in reševanja škod.
Kako bodo poplave v Sloveniji vplivale na pozavarovalni trg?
Globalno gledano ne bodo imele znatnega vpliva, bodo pa nedavni dogodki nedvomno prinesli posamezne spremembe slovenskemu (po)zavarovalnemu trgu ob obnovah njihovih pozavarovalnih programov za prihodnje leto. Trenutno se zahtevki za škode iz poplav še obravnavajo, zaradi česar je težko podati natančno oceno, kakšne bodo pričakovane spremembe. Na oceno prihodnjih sprememb bodo vplivali tudi pogledi vodilnih pozavarovateljev, ko jim bodo predstavljene letošnje statistike in prihodnje aktivnosti zavarovalnic v povezavi s kritji poplavnih škod.
Vsekakor je upravičeno pričakovati znaten popravek cen za pozavarovalne programe, ki krijejo riziko naravnih nesreč, kar se bo gotovo odrazilo tudi pri cenah, ki jih bodo za obnove pozavarovalnih programov plačevale slovenske zavarovalnice. Poleg tega po izkušnjah na mednarodnih trgih lahko pričakujemo vsebinske korekcije pozavarovalnih kritij, predvsem glede višine in strukture kritij, ki jih bodo nudile pozavarovalnice, kakor tudi razmislek o opredelitvi glavnih naravnih nevarnosti v naši regiji. Trenutno je kot glavna nevarnost v regiji opredeljen potres.
Kateri so poleg naravnih nesreč novi izzivi za posameznike in podjetja, pri katerih se kaže večja potreba po zavarovalni zaščiti, in kako hitro se temu lahko prilagaja zavarovalna industrija?
Izzivi so starajoča se družba in z njo pritiski na vzdržnost zdravstvenih in pokojninskih sistemov. Daljše življenje vpliva tudi na potrebo pa zagotovitvi (dolgotrajne) oskrbe. Zavarovalna industrija dejavno razvija zavarovalne produkte, ki bi odgovorili na potrebe posameznikov, ki se srečajo z boleznijo ali potrebujejo zdravstveno oskrbo po poškodbi, produkte, ki omogočajo varčevanje za dodatno pokojnino in v primeru potrebe po (dolgotrajni) oskrbi zagotovijo denarna sredstva oziroma oskrbo samo. V Sloveniji kot tudi globalno lahko pričakujemo, da bo ravno na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva nastalo največ potreb po rešitvah, ki jih bodo lahko oziroma jih bodo morala ponuditi prostovoljna zavarovanja.
Ena od možnih prihajajočih groženj in izzivov za podjetja, ki se v zadnjem času v manjši meri že dogajajo tudi v Sloveniji, so kibernetski napadi, kjer je velikokrat cilj predvsem zloraba osebnih podatkov o posameznikih, ki jih podjetja hranijo. Zavarovalnice ponujamo različne vrste zavarovanj za primere kibernetskega napada, ključne so predvsem asistenčne storitve, ki zagotavljajo takojšnjo pomoč v primeru incidenta. Zavarovanci sami pa morajo pred sklenitvijo tovrstnih zavarovanj dodatno preveriti svoje ukrepe za ustrezno tehnično varnost svojih IT-sistemov. Opažamo, da se podjetja tega rizika še ne zavedajo, zato je tudi slovenski trg zavarovanj pred kibernetskimi napadi še zelo nišen.
Določene nevarnosti za posameznike in podjetja je razkrila tudi pandemija covida-19. Zavarovalnice smo se prilagodile tako, da smo v določene produkte vključile tudi kritja v primeru pandemij. Kritja, kot je na primer obratovalni zastoj v primeru pandemije, pa so preveč tvegana in jih tako slovenski kot svetovni trg načeloma ne ponujata.
Kot zavarovalnici so vam s poslovnega vidika v interesu globalna prizadevanja za zmanjševanje vplivov na okolje. Kateri so vaši strateški cilji trajnostnega poslovanja?
Trajnostna agenda v zavarovalništvu in tudi v naši zavarovalni skupini je vseobsegajoča. Govorimo o vsem tem, kar nam kot finančni industriji in zavarovalništvu nalaga regulativa EU, vezana na razkritja, na proaktivno upravljanje trajnostnih tveganj tako pri lastnem premoženju in zaposlenih kot na portfelju produktov. Zavarovalnice so pomembne iz dveh razlogov. Poleg tega, da zavarujejo premoženje, življenje, nezgode …, s temi produkti lahko tudi nagovarjajo trajnostne vidike.
Precej sredstev, ki jih imamo naloženih za obveznosti iz naslova škod, sledi evropskim in globalnim trajnostnim ciljem. Evropska regulativa tudi spodbuja investicije v ESG-naložbe, s taksonomijo se poskuša segmentirati industrije, v katere bomo zavarovalnice še investirale skozi različne instrumente in v katere ne bomo. S tem bomo spodbudile k tranziciji panog z večjim ogljičnim odtisom v bolj zeleno perspektivo.
Ali zavarovalnice pri tem vežejo podobna pravila kot banke?
V Zavarovalni skupini Sava imamo v kontekstu trajnostne naložbene politike javno objavljeno izključitveno listo, tako da smo zelo transparentni glede tega, pod katerimi pogoji in v katere panoge ne bomo investirali. Smo zavezanci principa Združenih narodov Principles for responsible investment in hkrati evropske taksonomije. Evropska zakonodaja postavlja nove zahteve glede razkritij s področja trajnosti, preprečuje lažno zeleno oglaševanje in s tem vzpostavlja red na tem področju. Razkritja oziroma podatki bodo medsebojno primerljivi. Že danes, še bolj pa v prihodnje, bo trajnost pomemben element kredibilnosti, dobre javne podobe in pomemben gradnik blagovne znamke.
Kako ste po treh letih od vstopa na trg življenjskih zavarovanj zadovoljni s tem segmentom? Ob nakupu zavarovalnice Vita ste poudarili pomen prodajne mreže prek bank, kar ste želeli krepiti. Kako uspešni ste na tem področju?
V segmentu bančnega zavarovalništva imamo nadpovprečno letno rast premije. Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena zavarovanja in želijo poskrbeti za finančno varnost svojih najbližjih. Osredotočenost na stranke je ena ključnih strateških usmeritev skupine Sava, zato želimo skupaj s partnerskimi bankami poskrbeti za finančne potrebe skupnih strank.
Skupina Sava je bila prisotna na trgu bančnega zavarovalništva že pred nakupom zavarovalnice Vita, z nakupom smo tržni položaj Skupine okrepili in postali vodilna zavarovalnica na področju bančnega zavarovalništva v Sloveniji. Vita je največja bančna življenjska zavarovalnica na slovenskem trgu. Z vstopom v partnerstvo z banko NLB, kjer se ekskluzivno tržijo ta zavarovanja, smo poglobili sodelovanje s celotno skupino NLB, ki je prisotna tudi na preostalih trgih regije Adria. Ker so banke pomembne strateške partnerice, sodelovanje krepimo tudi z drugimi bankami tako v Sloveniji kot zunaj nje in v skladu s strateškimi usmeritvami bomo sodelovali tudi v prihodnje.
Ko ste pred nekaj leti skupaj s konkurenčno zavarovalnico kupili enega največjih zasebnih ponudnikov zdravstvenih storitev v Sloveniji, Diagnostični center Bled, ste dejali, da želite s tem podpreti celotni zdravstveni sistem javnega zdravstva, skupaj s koncesionarji. Kako danes gledate na to naložbo?
Negativnih in odklonilnih informacij, vezanih na vlogo koncesionarjev oziroma tako imenovanega zasebnega zdravstva, je ogromno. Nova ministrica je na zaslišanju v parlamentu povedala, da vidi koncesionarje kot enega močnih gradnikov javnega zdravstva ter da bi bile brez njih čakalne vrste še daljše in dostopnost storitev še slabša. S tem se lahko samo strinjam. Diagnostični center Bled (DCB), ki je del Skupine Diagnostični center Bled, veliko večino storitev opravi za plačilo za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Torej v okviru koncesij, ki so mu bile podeljene, je samoplačništva v strukturi opravljenih storitev DCB razmeroma malo. Pomeni, da opravi storitve kakovostno, po cenah, ki jih določi ZZZS, tako da gre za pošten odnos nekoga, ki opravi storitev in dobi plačilo za to. Pomembno se mi zdi, da se zavedamo, da koncesionarji ne prejemajo denarja iz javne blagajne, kot se marsikdaj govori v javnosti, ampak ga dobivajo kot plačilo za opravljene storitve.
Zdravstveni sistem se mora osredotočiti na bolnika, na njegove potrebe in na ravni celotne države moramo najti vse možne zmogljivosti za oskrbo ljudi, ki storitve potrebujejo. Zato mislim, da je dolgoročno naložba v DCB pomembna – ne samo z vidika njihovih rezultatov poslovanja, ampak tudi z vidika poslanstva kot dela integralnega javnega sistema. To, da sta največji zavarovalnici v Sloveniji solastnici DCB, je še dodatno jamstvo za državo in paciente, da je lastniška struktura stabilna ter da bo DCB pošteno posloval na trgu, in to predvsem v okviru sistema javnega zdravstva in koncesij, ki so mu bile podeljene.
Na koncu je pomembno financiranje. Vendar rešitev ni samo več denarja, ki bi ga ZZZS namenil za več opravljenih storitev, ampak tudi, da kot zdravstveni sistem, tako javni kot zasebni, poskušamo omogočiti zdravnikom, da vidijo smisel tega, da dolgoročno ostanejo v Sloveniji in v zdravstvu. Treba je vzpostaviti okolje – mislim, da ga DBC je –, v katerem se zdravniki dobro počutijo, kjer so plačani za to, kar naredijo, kjer so tudi pacienti v povprečju zelo zadovoljni. Mislim, da to ni del problema reforme javnega zdravstva, ampak je del rešitve.
