Prehod na industrijo 4.0 je preprosto nuja
Slovenija ima tudi nekaj dobro razvitih ponudnikov rešitev za tehnološki prehod (tako imenovani sistemski integratorji), ki pa večino poslov pridobijo na tujih trgih.
Odpri galerijo
Avtomatizacija je ključen del koncepta Industrija 4.0 FOTO: Jure Eržen
Modernizacija proizvodnih in poslovnih postopkov, ki jih »priljubljeno« združujemo pod pojmom industrija 4.0, je tudi za slovenska podjetja preprosto nuja. Pa so nanjo dobro pripravljeni? Da in ne, pojasnjuje Žiga Petrič, direktor družbe PLCA, ki opravlja inženiring za avtomatizacijo in proizvodno informatiko.
»Razmere v domači industriji so takšne, da o transformaciji v industrijo 4.0 resno razmišljajo le večji proizvajalci. Veliko je manjših proizvodnih podjetij (predvsem izdelovalci sestavnih delov za avtomobilsko industrijo, hrana in pijača, potrošniški izdelki), kjer vodje vidijo digitalizacijo kot dobro idejo, vendar menijo, da ne zmorejo finančnega vložka,« pojasnjuje Petrič.
Tudi manjša podjetja bi se morala zavedati, da ukrepi, kot sta avtomatizacija in digitalizacija, sploh nimajo resne alternative. Večina proizvodnih procesov je prekompleksnih, prehitrih, hkrati pa zahtevajo preveliko natančnost, da bi jih lahko upravljal človek. »Celo majhne, tako imenovane kraft proizvodnje, katerih izdelki so 'ročno' izdelani, skrivajo v ozadju cel kup avtomatiziranih postopkov (na primer regulacija temperature okolja, pranje, razrez polizdelkov, tiskanje nalepk),« ponazarja sogovornik.
»Manjkajoči dejavnik za preskok na višjo raven, ki ga poznamo pod pojmom industrija 4.0, pa je integrativna informacijska platforma, ki lahko zajame mikro- in makrodogodke v realnem času, prav tako pretekle (arhivske) in prihodnje (napovedi, trende) in izdela dinamično digitalno sliko podjetja, skozi katero lahko vodstvo na vseh ravneh navigira in celo simulira posledice različnih sprememb v poslovnem modelu,« je prepričan Perič.
Cilj transformacije je, da postane proizvodnja izjemno učinkovita v izrabi časa, energije, virov, da za sabo pušča čim manj odpadkov, je fleksibilna, varna za zaposlene in potrošnike, da se nenehno loteva izboljšav, zagotavlja kakovost in sledi regulativi.
Na drugi strani pa so v Sloveniji zelo dobro razviti ponudniki rešitev za ta prehod (tako imenovani sistemski integratorji), ki pa večino poslov pridobijo na tujih trgih. Veliko rešitev je plod domače pameti, vendar prevladuje uporaba rešitev mednarodnih industrijskih in IT-velikanov, kot so Siemens, ABB, Microsoft, IBM ali SAP, pravi sogovornik.
Eno od takšnih podjetij je PLCA, ki je v zadnjih petih letih prihodke potrojilo in leta 2017 doseglo 3,4 milijona evrov prihodkov od prodaje. V istem času je število zaposlenih z enega povečalo na štiri. Danes je njihova tipična stranka proizvodno podjetje iz industrije, kot so avtomobilska, gumarska, živilska, metalurgija, bela tehnika, farmacija. Izvajajo inženirske projekte na področju avtomatizacije procesov, komunikacijskih, varnostnih in informacijskih sistemov.
»K temu lahko prištejemo vodenje čistilnih naprav, vodovodnih in energetskih objektov. Ker so novograjene proizvodnje pri nas redke, je večina projektov povezana z nadgradnjo obstoječih sistemov avtomatizacije. Odpravljamo ozka grla, varnostna in tehnološka tveganja, pomanjkanje rezervnih delov za opremo, pomanjkanje znanja za vzdrževanje … Nadgrajen sistem je tako tudi pripravljen za 'digitalizacijo' proizvodnje,« pravi Petrič. Poslovanje nameravajo razširiti v države zahodne Evrope, saj ugotavljajo, da tam primanjkuje usposobljenih inženirjev na njihovem področju in sorodnih (strojništvo, IT, gradbeništvo).
»Razmere v domači industriji so takšne, da o transformaciji v industrijo 4.0 resno razmišljajo le večji proizvajalci. Veliko je manjših proizvodnih podjetij (predvsem izdelovalci sestavnih delov za avtomobilsko industrijo, hrana in pijača, potrošniški izdelki), kjer vodje vidijo digitalizacijo kot dobro idejo, vendar menijo, da ne zmorejo finančnega vložka,« pojasnjuje Petrič.
Avtomatizacija nima alternative
Tudi manjša podjetja bi se morala zavedati, da ukrepi, kot sta avtomatizacija in digitalizacija, sploh nimajo resne alternative. Večina proizvodnih procesov je prekompleksnih, prehitrih, hkrati pa zahtevajo preveliko natančnost, da bi jih lahko upravljal človek. »Celo majhne, tako imenovane kraft proizvodnje, katerih izdelki so 'ročno' izdelani, skrivajo v ozadju cel kup avtomatiziranih postopkov (na primer regulacija temperature okolja, pranje, razrez polizdelkov, tiskanje nalepk),« ponazarja sogovornik.
»Manjkajoči dejavnik za preskok na višjo raven, ki ga poznamo pod pojmom industrija 4.0, pa je integrativna informacijska platforma, ki lahko zajame mikro- in makrodogodke v realnem času, prav tako pretekle (arhivske) in prihodnje (napovedi, trende) in izdela dinamično digitalno sliko podjetja, skozi katero lahko vodstvo na vseh ravneh navigira in celo simulira posledice različnih sprememb v poslovnem modelu,« je prepričan Perič.
Cilj transformacije je, da postane proizvodnja izjemno učinkovita v izrabi časa, energije, virov, da za sabo pušča čim manj odpadkov, je fleksibilna, varna za zaposlene in potrošnike, da se nenehno loteva izboljšav, zagotavlja kakovost in sledi regulativi.
Tudi majhni so lahko uspešni
Na drugi strani pa so v Sloveniji zelo dobro razviti ponudniki rešitev za ta prehod (tako imenovani sistemski integratorji), ki pa večino poslov pridobijo na tujih trgih. Veliko rešitev je plod domače pameti, vendar prevladuje uporaba rešitev mednarodnih industrijskih in IT-velikanov, kot so Siemens, ABB, Microsoft, IBM ali SAP, pravi sogovornik.
Eno od takšnih podjetij je PLCA, ki je v zadnjih petih letih prihodke potrojilo in leta 2017 doseglo 3,4 milijona evrov prihodkov od prodaje. V istem času je število zaposlenih z enega povečalo na štiri. Danes je njihova tipična stranka proizvodno podjetje iz industrije, kot so avtomobilska, gumarska, živilska, metalurgija, bela tehnika, farmacija. Izvajajo inženirske projekte na področju avtomatizacije procesov, komunikacijskih, varnostnih in informacijskih sistemov.
»K temu lahko prištejemo vodenje čistilnih naprav, vodovodnih in energetskih objektov. Ker so novograjene proizvodnje pri nas redke, je večina projektov povezana z nadgradnjo obstoječih sistemov avtomatizacije. Odpravljamo ozka grla, varnostna in tehnološka tveganja, pomanjkanje rezervnih delov za opremo, pomanjkanje znanja za vzdrževanje … Nadgrajen sistem je tako tudi pripravljen za 'digitalizacijo' proizvodnje,« pravi Petrič. Poslovanje nameravajo razširiti v države zahodne Evrope, saj ugotavljajo, da tam primanjkuje usposobljenih inženirjev na njihovem področju in sorodnih (strojništvo, IT, gradbeništvo).
