Banke v Sloveniji so v prvem četrtletju skupaj ustvarile 130,2 milijona evrov dobička po davkih, kar je odstotek več kot v prvih treh mesecih lani.
Čisti obrestni prihodki so se medletno povečali za 6,2 odstotka na 165,7 milijona evrov. Za šest odstotkov več so banke zbrale tudi čistih provizij, ki so v prvih treh mesecih dosegle 83,3 milijona evrov. Nekoliko večji kot v prvem četrtletju lani so bili tudi donosi naložbenih portfeljev bank.
So se pa zmanjšali drugi bančni prihodki, tako da so neobrestni prihodki (ti vključujejo tako provizije kot donose) kar 7,6 odstotka manjši kot v prvih treh mesecih lani in znašajo 124,8 milijona evrov. Banka Slovenije sicer ne razkriva celotnega izkaza uspeha bank, lahko pa predvidevamo, da so manjši neobrestni prihodki posledica skromnejšega učinka rezervacij in drugih enkratnih učinkov. Banke so lani še sproščale rezervacije, letos pa je že zaznati povečevanje rezervacij in deloma tudi slabitev. Neto učinek rezervacij je sicer, sodeč po pojasnilih Banke Slovenije, še vedno ugoden. V Banki Slovenije razlagajo, da so se neto neobrestni prihodki znižali zaradi baznega učinka.
Bilančna vsota bank je konec marca znašala 39,48 milijarde evrov in se je letos povečala za 706 milijonov oziroma 1,8 odstotka. Bankam se še povečuje presežna likvidnost. Denar in depoziti pri centralni banki so se letos povečali za 353 milijonov evrov oziroma sedem odstotkov in že presegajo pet milijard evrov. Poleg tega so se krediti prebivalcem povečali za 136 milijonov evrov na 10,2 milijarde evrov. Krediti nefinančnim družbam so se letos povečali za 252 milijonov evrov, na 8,72 milijarde evrov.
Glavni vir financiranja so depoziti prebivalstva, ki jih je bilo konec marca za 19,13 milijarde evrov. Letošnja rast obsega depozitov znaša 402 milijona evrov. So se pa za 243 milijonov evrom zmanjšali depoziti podjetij, ki jih je bilo konec marca za 6,55 milijarde evrov.