Revidiranje Banke Slovenije ni v neskladju z ustavo
Računsko sodišče lahko revidira Banko Slovenije, je presodilo ustavno sodišče.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Določilo, da lahko računsko sodišče revidira Banko Slovenije, ni v neskladju z ustavo, je odločilo ustavno sodišče. Presojo tega določila je zahtevala Banka Slovenije, potem ko je računsko sodišče pod drobnogled vzelo nadzorno vlogo Banke Slovenije v zadnji sanaciji bank v letih 2013 in 2014.
Novela zakona o Banki Slovenije je pred časom prinesla možnost, da računsko sodišče revidira poslovanje Banke Slovenije, ki je leta 2019 to tudi začelo. Oktobra lani je Banka Slovenije ta določila zakona o bančništvu spet vložila v ustavno presojo, in sicer potem ko so pri osnutku poročila opravljene revizije videli, da si je računsko sodišče ta člen interpretiralo »zelo na široko«. »V Banki Slovenije smo upali, da bo interpretacija računskega sodišča takšna, da ne bo posegala v našo neodvisnost. Ker pa se to ni zgodilo, smo se odločili, da jo zavarujemo z ustavno presojo,« je takrat dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Banka Slovenije je trdila, da izpodbijani določbi nista jasni in pomensko določljivi. Vendar ustavno sodišče s tem ni soglašalo in navedlo, da ju je mogoče razložiti. Revidiranje pravilnosti praks nadzora Banke Slovenije obsega tudi preverjanje skladnosti praks nadzora s predpisi, je ocenilo. Prav tako sme računsko sodišče revidirati vse segmente poslovanja Banke Slovenije v navedenem obdobju, razen tistih, ki so izrecno izvzeti, je zapisalo.
Banka Slovenije je namreč trdila, da se ustavno zajamčena samostojnost razteza na celotno delovanje centralne banke, torej tudi na opravljanje vseh nacionalnih nalog: »Tudi podajanje formalno nezavezujočih priporočil računskega sodišča naj bi neposredno kršilo načelo neodvisnosti predlagateljice. Predlagateljica trdi, da se lahko posega v njeno neodvisnost tudi le s posrednim vplivanjem na odločitve, ki so v njeni pristojnosti.«
Ustavno sodišče je opozorilo, da je treba razlikovati med monetarno neodvisnostjo in neodvisnostjo bančnega nadzora. V nadaljevanju pa ugotavlja, da nadzor bančnega poslovanja ni pristojnost oziroma naloga, ki opredeljuje ustavni pojem centralne banke, kar pomeni, da neodvisnost opravljanja nadzorniških nalog ni zagotovljena z ustavo. Zato da določilo, da lahko računsko sodišče presoja pravilnost in smotrnost nekaterih praks nadzora, ni v neskladju z ustavo.
Računsko sodišče je decembra lani sicer že objavilo poročilo o izvajanju nadzorstvenih funkcij Banke Slovenija med letoma 2008 in 2014, v katerem je ugotovilo, da je bila pri nadzoru nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 centralna banka delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa neuspešna. Revizorji so ugotovili številne dvome, a jih večinoma niso mogli ne potrditi ne ovreči.
Novela zakona o Banki Slovenije je pred časom prinesla možnost, da računsko sodišče revidira poslovanje Banke Slovenije, ki je leta 2019 to tudi začelo. Oktobra lani je Banka Slovenije ta določila zakona o bančništvu spet vložila v ustavno presojo, in sicer potem ko so pri osnutku poročila opravljene revizije videli, da si je računsko sodišče ta člen interpretiralo »zelo na široko«. »V Banki Slovenije smo upali, da bo interpretacija računskega sodišča takšna, da ne bo posegala v našo neodvisnost. Ker pa se to ni zgodilo, smo se odločili, da jo zavarujemo z ustavno presojo,« je takrat dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Banka Slovenije je trdila, da izpodbijani določbi nista jasni in pomensko določljivi. Vendar ustavno sodišče s tem ni soglašalo in navedlo, da ju je mogoče razložiti. Revidiranje pravilnosti praks nadzora Banke Slovenije obsega tudi preverjanje skladnosti praks nadzora s predpisi, je ocenilo. Prav tako sme računsko sodišče revidirati vse segmente poslovanja Banke Slovenije v navedenem obdobju, razen tistih, ki so izrecno izvzeti, je zapisalo.
Razlikovanje neodvisnosti
Banka Slovenije je namreč trdila, da se ustavno zajamčena samostojnost razteza na celotno delovanje centralne banke, torej tudi na opravljanje vseh nacionalnih nalog: »Tudi podajanje formalno nezavezujočih priporočil računskega sodišča naj bi neposredno kršilo načelo neodvisnosti predlagateljice. Predlagateljica trdi, da se lahko posega v njeno neodvisnost tudi le s posrednim vplivanjem na odločitve, ki so v njeni pristojnosti.«
Ustavno sodišče je opozorilo, da je treba razlikovati med monetarno neodvisnostjo in neodvisnostjo bančnega nadzora. V nadaljevanju pa ugotavlja, da nadzor bančnega poslovanja ni pristojnost oziroma naloga, ki opredeljuje ustavni pojem centralne banke, kar pomeni, da neodvisnost opravljanja nadzorniških nalog ni zagotovljena z ustavo. Zato da določilo, da lahko računsko sodišče presoja pravilnost in smotrnost nekaterih praks nadzora, ni v neskladju z ustavo.
Poročilo že objavljeno
Računsko sodišče je decembra lani sicer že objavilo poročilo o izvajanju nadzorstvenih funkcij Banke Slovenija med letoma 2008 in 2014, v katerem je ugotovilo, da je bila pri nadzoru nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 centralna banka delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa neuspešna. Revizorji so ugotovili številne dvome, a jih večinoma niso mogli ne potrditi ne ovreči.
