Še 40 milijonov evrov prihranka v projektu drugega tira

Namesto v Salonit Anhovo bodo izkopane surovine odpeljali v bližnji kamnolom Črnotiče.
Fotografija: Dostopna cesta do trase drugega tira v dolini Glinščice. Prava dela se šele začenjajo in s tem tudi presežki materiala. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Odpri galerijo
Dostopna cesta do trase drugega tira v dolini Glinščice. Prava dela se šele začenjajo in s tem tudi presežki materiala. FOTO: Boris Šuligoj/Delo

Z novo rešitvijo problematike odlaganja izkopanega fliša pri gradnji predorov je družba 2TDK našla dodatne prihranke v višini 40 milijonov evrov. »Ob 71,2 milijona evrov dosedanjih prihrankov, znašajo tako sedaj prihranki na celotnem projektu drugega tira že 111,2 milijona evrov, kar je skoraj 10 odstotkov vrednosti projekta,« pravijo v družbi 2TDK.
 
Flišni material, ki ga ne bodo porabili pri gradnji drugega tira, bodo po sklepu agencije za okolje lahko odlagali v kamnolomu Črnotiče, ki je od trase drugega tira med Divačo in Koprom oddaljen le 10 kilometrov. Salonit Anhovo, kamor bi sicer vozili odvečni fliš, pa je 111 kilometrov daleč. »Ta sprememba načina ravnanja z viški flišnega materiala predstavlja 40 milijonov evrov prihranka pri projektu. To po LCA analizi (metoda za vrednotenje vplivov na okolje) pomeni dvakratkrat nižje izpuste toplogrednih plinov, dvakratkrat manjšo zakisanost okolice in 19-krat manjši vpliv na nastanek ozonske luknje,« so izračunali v 2TDK.
 
Za to spremembo, da se fliš ne vozi v Anhovo, ampak v kamnolom Črnotiče in tam uporabi za sanacijo kamnoloma, je družba 2TDK na ministrstvo za okolje vložila zahtevo za predhodni postopek z vsemi zahtevami in strokovnimi podlagami. »Ministrstvo za okolje in prostor pod vodstvom ministra Andreja Vizjaka in Arso sta kar najhitreje pregledala vso dokumentacijo in izdala
sklep, iz katerega izhaja, da presoje vplivov na okolje ni treba izvesti, ravno tako ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, ker so vplivi na okolje manjši v primerjavi z odvozom v Anhovo,« pojasnjujejo v 2TDK.

Asfaltiranje dostopne ceste, ki bo zelo dobrodošla domačinom in rekreativcem v dolini Glinščice. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Asfaltiranje dostopne ceste, ki bo zelo dobrodošla domačinom in rekreativcem v dolini Glinščice. FOTO: Boris Šuligoj/Delo


Obstoječa proga je prezasedena

 
Po prvotnem scenariju naj bi  fliš, ki ga ne bodo porabili pri gradnji, odlagali na deponijah, in sicer na opuščenem laporokopu Šalara, na Ankaranski Bonifiki, deponiji Bekovec ter vozili v Salonit Anhovo v predelavo. »A dejstvo je, da so se v času od priprave dokumentov za drugi tir do danes, ko se dejansko aktivno začenja projekt, razmere spremenile. Pojavila se je potreba po spremembi scenarija v delu, v katerem se fliš vozi v Salonit Anhovo v predelavo. Julija 2018 je namreč upravljavec SŽ-Infrastruktura uradno razglasil, da je obstoječa proga Divača-Koper zasičena, tako da so vsi prevozi, ki so bili predvideni za potrebe izvajanja del pri gradnji drugega tira po železniški progi, praktično nemogoči. Oziroma, če bi fliš vozili po obstoječi progi Koper-Divača v Anhovo, potem Luka Koper takrat ne bi mogla uporabljati proge,« pravijo v 2TDK in dodajajo, da bi morali transport izvajati po cestah, kar bi imelo velik negativen vpliv na okolje.

Takšen prevoz bi namreč pomenil znatno obremenitev obstoječe proge, kar bi posledično pomenilo dodatno preusmeritev tovornega prometa na avtoceste, saj ena vlakovna kompozicija nadomesti približno 40 tovornjakov.

Edini tir iz Kopra proti Divači ne prenese še prevažanja izkopanega materiala. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Edini tir iz Kopra proti Divači ne prenese še prevažanja izkopanega materiala. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

 
Na trasi drugega tira bodo zgradili 37,4 kilometra predorov, kar je skupna dolžina vseh predorskih cevi osmih predorov, razširjenih servisnih cevi v treh najdaljših predorih in izstopnih cevi. Pri izkopu bo nastalo 4.149.200 kubičnih metrov izkopanega
materiala, naravnega apnenca, fliša in drugega nenevarnega zemeljskega materiala. Gre za tako imenovane viške materiala.

Za predore bo treba izkopati več kot štiri milijone kubičnih metrov materiala. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Za predore bo treba izkopati več kot štiri milijone kubičnih metrov materiala. FOTO: Boris Šuligoj/Delo


Na delu proge od Divače do Črnega Kala bodo predvidoma izkopali 2.141.150 kubičnih metrov čistega apnenca kot naravne mineralne surovine, med Črnim Kalom in Koprom pa 1.554.050 kubičnih metrov čistega fliša. Preostali izkopani material bo mešanice zemlje, kamenja in mineralov, predvidoma ga bo 454.000 kubičnih metrov.
 

Kaj bodo naredili z materiali


Apnenec bodo takoj in na gradbišču uporabili za vgradnjo v betone in nasipe. Preostali apnenec pa bodo v kamnolomu Črnotiče predelali v material za ponovno uporabo, v beton in tampone. Fliš bodo uporabili za sanacijo kamnoloma Črnotiče.

Prvi kilometri dostopnih cest so bila v prvi polovici preteklega leta prva dela na drugem tiru. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Prvi kilometri dostopnih cest so bila v prvi polovici preteklega leta prva dela na drugem tiru. FOTO: Boris Šuligoj/Delo

 
Preostali material, ki je mešanica zemlje, kamenja in mineralov, bodo vgrajevali na območje Bekovca, ki se nahaja v zgornjem delu hudourniške grape Krniškega potoka pod naseljem Črni Kal. Gradbeno dovoljenje za poseg je v fazi pridobivanja, postopek
izbire izvajalca pa v teku. Po zaključku nasipavanja materiala bo znotraj omilitvenih ukrepov izvedena rekultivacija zemljišča, da bo pripravljeno za ponovno kmetijsko uporabo. Na delu zemljišča bodo zasajene oljke.

Preberite še:

Komentarji: