Se Kitajci umikajo iz mariborskega letališča?

Kitajci odpovedali najemno pogodbo za mariborsko letališče, a trdijo, da se iz projekta ne umikajo
Objavljeno
18. januar 2019 13.03
Posodobljeno
18. januar 2019 13.19
FOTO:  Tadej Regent/Delo
Jaka Maučec, Mariborinfo
Jaka Maučec, Mariborinfo
Kitajski investitorji so odstopili od najemne pogodbe Aerodroma Maribor. Ministrstvo za infrastrukturo je nad potezo družbe, ki je imela velikopotezne napovedi, začudeno.

Družba Aerodrom Maribor je 15. januarja 2019 obvestila Ministrstvo za infrastrukturo, da odpoveduje najemno pogodbo za najem letališke infrastrukture, ki sta jo 2. marca 2017 sklenili družbi Aerodrom Maribor kot najemnik in Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, kot najemodajalec.

Najemna pogodba bo v skladu s pogodbo prenehala po poteku 6-mesečnega odpovednega roka, ko bo letališko infrastrukturo Letališča Edvarda Rusjana Maribor najemnik Aerodrom Maribor izročil najemodajalcu prosto stvari in oseb v posest in upravljanje.

»Do izteka odpovednega roka bo, v skladu s sklenjeno najemno pogodbo, Aerodrom Maribor izpolnjeval obveznosti, ki se nanašajo na obratovanje, delovanje in vzdrževanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor, po poteku odpovednega roka pa bo navedeno prepuščeno najemodajalcu,« so sporočili z Aerodroma Maribor.


Ministrstvo začudeno


Kot razlog navajajo, da gre pri sklenjeni najemni pogodbi za družbo Aerodrom Maribor in njene lastnike za izrazito ekonomsko nevzdržen model, Ministrstvo za infrastrukturo pa, po oceni družbe Aerodrom Maribor, ni bilo pripravljeno sprejeti njihovih predlogov za zagotovitev in ureditev medsebojnih odnosov najemnika in najemodajalca, ki se nanašajo na sklenitev vzdržnega in sprejemljivega ekonomskega modela upravljanja letališča Edvarda Rusjana Maribor.
Ministrstvo za infrastrukturo pravi, da odločitev družbe Aerodrom Maribor sprejemajo z začudenjem: »Pogodbo so na osnovi javnega poziva podpisali leta 2017, za obdobje 15 let, z jasno določenimi pogoji sodelovanja, pri čemer so napovedovali učinkovito in uspešno delovanje in s tem odlično perspektivo letališča. Manj kot dve leti po podpisu pogodbe so zahtevali državno pomoč, nekaj časa niti niso plačevali obveznosti iz najemne pogodbe, pogosto je bilo v javnosti slišati o njihovih finančnih težavah, kar je daleč od optimističnih napovedi in zavez, ki so jih dajali ob podpisu pogodbe

image
FOTO: Tadej Regent/Delo



Sedanje vodstvo Ministrstva za infrastrukturo se je aktivno vključilo v iskanje dolgoročnih rešitev za uspešno rast in razvoj letališča Maribor, zato zavračajo očitke o nepripravljenosti: »Glede morebitnih nerealnih obljub v preteklosti ne moremo sprejemati odgovornosti, prošnjo za dodelitev državne pomoči pa smo zavrnili, ker družba Aerodrom Maribor zanjo ni izpolnjevala zakonsko določenih pogojev. Ministrstvo je večkrat jasno izrazilo pripravljenost za iskanje ustreznih rešitev, vendar je potrebno poiskati takšne, ki bodo najbolj ustrezne za čim širši krog deležnikov, ne zgolj za eno stran. Ob tem opozarjamo, da je obstoječa najemna pogodba zavezujoča za obe strani in je ni mogoče spreminjati.«


Aerodrom Maribor: Iz projekta se ne umikamo


V sporočilu za javnost, ki ga je ob odpovedi najemne pogodbe izdalo podjetje Aerodrom Maribor trdijo, da so v izogib odpovedi najemne pogodbe podali različne predloge za spremembo pogojev, a njihovi predlogi niso bili upoštevani.
»Kljub navedenemu verjamemo, da še vedno obstaja izrazit potencial ter možnost za razvoj projekta širitve Letališča Edvarda Rusjana Maribor in s tem povezan izrazit pozitiven vpliv na SV regijo Republike Slovenije, zato se iz samega projekta, ki bi temeljil na vzdržnih pogojih ne umikamo,« so zapisali in dodali, da pričakujejo, da bodo v prihajajočih mesecih uspeli vzpostaviti bolj sprejemljiv in dolgoročno vzdržen model upravljanja letališča.


»V Slovenijo smo vstopili s primarnim ciljem razvoja letališke infrastrukture v Mariboru in krepitve dolgoročnega sodelovanja med slovenskim in kitajskim gospodarstvom. Za to naložbo imamo zagotovljena ustrezna sredstva. Naše prihodnje odločitve bodo tako povezane z možnostjo uresničitve navedenih temeljnih izhodišč vstopa na slovenski trg,« so še zapisali.