Selitev na splet odvisna od trajanja okrevanja
V Sloveniji je povečanje spletne prodaje omejeno zaradi premajhnih zmogljivosti in nerazvite infrastrukture.
Odpri galerijo
Tudi s spletnim nakupovanjem lahko prihranimo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Ob vsem do zdaj znanem o trgovini je najbolj zanesljivo, da po epidemiji covida-19 ne bo več takšna, kot je bila pred marcem letos. Srečevanje ponudbe in povpraševanja je naletelo na nepremagljive ovire. Vendar so se ponudniki zelo hitro prilagodili novim okoliščinam po načelu: če mi zaprejo vrata, se vrnem skozi (spletno) okno – ker me stranke želijo in potrebujejo.
Klasični živilski trgovci, za katere je bila spletna trgovina do zdaj predvsem dopolnilna ponudba, so morali zaradi eksplozije povpraševanja čez noč povečevati zmogljivosti. Zaradi zaščitnih ukrepov so vzpostavili številne nestične prevzemne točke, a se na dostavo še vedno čaka.
Pregorevajo tudi spletni trgovci. Nekateri so prodajo podvojili, potrojili, celo podeseterili, rastejo kategorije, ki niso bile značilne za ta kanal. Tudi e-trgovci so se hitro prilagodili, sproti dodajajo ponudbo blaga za vsakdanjo rabo in živila, medtem ko so se nekatere blagovne skupine zelo skrčile. Močno so okrepili oglaševanje, vabijo z velikimi popusti in brezplačno dostavo.
Ker smo Slovenci iznajdljivi, v kriznih razmerah pa tudi sočutni in pripravljeni pomagati, je med karanteno vzniknilo kup civilnih pobud, spletnih tržnic in platform, prek katerih ponudniki domače hrane in izdelkov, ki jih primanjkuje, lahko najdejo pot do kupca. Pri tem sodelujejo podjetja, posamezniki, društva, taborniki, zadruge ter veliko prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati.
Nekaj primerov: Go2Farms – hrana z lokalnih kmetij, spletna tržnica Mimovrste po vzoru Amazona, tržnica Bolha s ponudbo slovenskih kmetij, platforma DoPrinesi.si. Ta je posebna v tem, da združuje vse tri stebre: ponudbo in povpraševanje po izdelkih za vsakdanjo rabo ter podporni steber, veliko skupino prostovoljcev, ki pomagajo ljudem, vpisanim na seznam na platformi, na primer pri dostavi hrane.
Vsaka platforma deluje po drugačnih načelih, skupno pa jim je, da prevzemajo del trgovskega posla, in to s pomočjo digitalne in mobilne telefonije. In bodo, če obstanejo, konkurenca obstoječim trgovcem. Izjema ali nova realnost?
V svetovalni družbi Boston Consulting Group (BCG) proučujejo in napovedujejo trende v trgovini in vedenje potrošnikov na trgih po svetu. Zaradi posledic pandemije se napovedi spreminjajo iz dneva v dan. Z ukrepi na ravni držav se spreminja tudi razpoloženje potrošnikov, ugotavlja Melanie Seier Larsen, partnerica in izvršna direktorica BCG. Več ko je okužb, slabše je splošno razpoloženje, manjša je potrošnja in večja je škoda za gospodarstvo. Optimizem, da pride obrat v nasprotni smeri, vzbuja Kitajska. In kot je izbruh sarsa leta 2003 v Hongkongu kitajske potrošnike množično preusmeril na splet, utegne zdaj po vsem svetu to povzročiti koronavirus.
BCG zaznava, da se je zaradi znatnega premika prodaje na splet v prvih treh mesecih spletna prodaja na vseh razvitih trgih, ki jih družba spremlja, povečala za sto odstotkov. Spremenila se je struktura nakupov. Ker ljudje več kuhajo in zajtrkujejo doma, se je povečala podaja prigrizkov, žitaric za zajtrk ter svežega sadja in zelenjave. Na trgih ZDA, Velike Britanije, Francije in Italije so opazili največji upad pri potovanjih ter modnih in luksuznih artiklih. Zelo pa se povečujeta segmenta preventivne skrbi za zdravje in sveže hrane.
V Sloveniji je, kot razmišlja Seier Larsenova, rast spletne trgovine omejena z zmogljivostmi. Številna podjetja, ki so še včeraj samozavestno razlagala o digitalni preobrazbi in premiku na nove kanale, v resnici na to še niso pripravljena. Trgovci na drobno niso sposobni slediti širjenju e-povpraševanja, saj infrastruktura še ni razvita. Tako ni nič nenavadnega, da je čakalna doba pri slovenskih spletnih trgovcih od 10 do 14 dni ne glede na to, da gre, recimo, za zdravila, da je kupljeni izdelek že v celoti plačan, da več dni čakaš tudi na hrano za male živali, medtem ko oblačilo iz Francije pride na domači naslov v dnevu in pol.
»Pričakujemo lahko, da bo ta kriza pospešila prilagajanje in tudi nekatera manjša podjetja spodbudila, da bodo postala inovativnejša in bolj iznajdljiva. V Združenju Manager intenzivno razpravljamo o tem, kako svojim članom pomagati, da razmislijo o svojih poslovnih modelih, o ponudbah in da se, če je treba, preoblikujejo od temeljev navzgor. Tovrstno znanje bo ključno takoj, ko pogasimo požar, s katerim se spopadamo,« je odločna sogovornica.
Na vprašanje, ali je premik na splet trajen ali pa se bodo potrošniki vrnili k fizičnemu nakupovanju, pa odgovarja, da bo to odvisno predvsem od časa okrevanja. »Če bo hitro, spletni kanali ne bodo mogli drastično povečati svojega deleža, saj v kratkem času ne bodo mogli izboljšati svojih zmogljivosti in zato tudi ne povečati baze potrošnikov. V primeru dolgotrajnejšega okrevanja bi premik na splet lahko postal nova norma.«
Klasični živilski trgovci, za katere je bila spletna trgovina do zdaj predvsem dopolnilna ponudba, so morali zaradi eksplozije povpraševanja čez noč povečevati zmogljivosti. Zaradi zaščitnih ukrepov so vzpostavili številne nestične prevzemne točke, a se na dostavo še vedno čaka.
Pregorevajo tudi spletni trgovci. Nekateri so prodajo podvojili, potrojili, celo podeseterili, rastejo kategorije, ki niso bile značilne za ta kanal. Tudi e-trgovci so se hitro prilagodili, sproti dodajajo ponudbo blaga za vsakdanjo rabo in živila, medtem ko so se nekatere blagovne skupine zelo skrčile. Močno so okrepili oglaševanje, vabijo z velikimi popusti in brezplačno dostavo.
Ker smo Slovenci iznajdljivi, v kriznih razmerah pa tudi sočutni in pripravljeni pomagati, je med karanteno vzniknilo kup civilnih pobud, spletnih tržnic in platform, prek katerih ponudniki domače hrane in izdelkov, ki jih primanjkuje, lahko najdejo pot do kupca. Pri tem sodelujejo podjetja, posamezniki, društva, taborniki, zadruge ter veliko prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati.
Nekaj primerov: Go2Farms – hrana z lokalnih kmetij, spletna tržnica Mimovrste po vzoru Amazona, tržnica Bolha s ponudbo slovenskih kmetij, platforma DoPrinesi.si. Ta je posebna v tem, da združuje vse tri stebre: ponudbo in povpraševanje po izdelkih za vsakdanjo rabo ter podporni steber, veliko skupino prostovoljcev, ki pomagajo ljudem, vpisanim na seznam na platformi, na primer pri dostavi hrane.
Vsaka platforma deluje po drugačnih načelih, skupno pa jim je, da prevzemajo del trgovskega posla, in to s pomočjo digitalne in mobilne telefonije. In bodo, če obstanejo, konkurenca obstoječim trgovcem. Izjema ali nova realnost?
V Sloveniji je rast spletne trgovine omejena z zmogljivostmi. FOTO: Leon Vidic/Delo
Kako je po svetu
V svetovalni družbi Boston Consulting Group (BCG) proučujejo in napovedujejo trende v trgovini in vedenje potrošnikov na trgih po svetu. Zaradi posledic pandemije se napovedi spreminjajo iz dneva v dan. Z ukrepi na ravni držav se spreminja tudi razpoloženje potrošnikov, ugotavlja Melanie Seier Larsen, partnerica in izvršna direktorica BCG. Več ko je okužb, slabše je splošno razpoloženje, manjša je potrošnja in večja je škoda za gospodarstvo. Optimizem, da pride obrat v nasprotni smeri, vzbuja Kitajska. In kot je izbruh sarsa leta 2003 v Hongkongu kitajske potrošnike množično preusmeril na splet, utegne zdaj po vsem svetu to povzročiti koronavirus.
BCG zaznava, da se je zaradi znatnega premika prodaje na splet v prvih treh mesecih spletna prodaja na vseh razvitih trgih, ki jih družba spremlja, povečala za sto odstotkov. Spremenila se je struktura nakupov. Ker ljudje več kuhajo in zajtrkujejo doma, se je povečala podaja prigrizkov, žitaric za zajtrk ter svežega sadja in zelenjave. Na trgih ZDA, Velike Britanije, Francije in Italije so opazili največji upad pri potovanjih ter modnih in luksuznih artiklih. Zelo pa se povečujeta segmenta preventivne skrbi za zdravje in sveže hrane.
Slabo pripravljeni
V Sloveniji je, kot razmišlja Seier Larsenova, rast spletne trgovine omejena z zmogljivostmi. Številna podjetja, ki so še včeraj samozavestno razlagala o digitalni preobrazbi in premiku na nove kanale, v resnici na to še niso pripravljena. Trgovci na drobno niso sposobni slediti širjenju e-povpraševanja, saj infrastruktura še ni razvita. Tako ni nič nenavadnega, da je čakalna doba pri slovenskih spletnih trgovcih od 10 do 14 dni ne glede na to, da gre, recimo, za zdravila, da je kupljeni izdelek že v celoti plačan, da več dni čakaš tudi na hrano za male živali, medtem ko oblačilo iz Francije pride na domači naslov v dnevu in pol.
»Pričakujemo lahko, da bo ta kriza pospešila prilagajanje in tudi nekatera manjša podjetja spodbudila, da bodo postala inovativnejša in bolj iznajdljiva. V Združenju Manager intenzivno razpravljamo o tem, kako svojim članom pomagati, da razmislijo o svojih poslovnih modelih, o ponudbah in da se, če je treba, preoblikujejo od temeljev navzgor. Tovrstno znanje bo ključno takoj, ko pogasimo požar, s katerim se spopadamo,« je odločna sogovornica.
Na vprašanje, ali je premik na splet trajen ali pa se bodo potrošniki vrnili k fizičnemu nakupovanju, pa odgovarja, da bo to odvisno predvsem od časa okrevanja. »Če bo hitro, spletni kanali ne bodo mogli drastično povečati svojega deleža, saj v kratkem času ne bodo mogli izboljšati svojih zmogljivosti in zato tudi ne povečati baze potrošnikov. V primeru dolgotrajnejšega okrevanja bi premik na splet lahko postal nova norma.«
