Slovenci že leta za gorivo plačujemo manj od večine držav EU
Odgovor vlade na drastično marčno podražitev naftnih derivatov na mednarodnih trgih je bil na prvo žogo (za potrošnike) všečna poteza, po razmisleku pa je pustil slab priokus. Glas razuma energetskih analitikov je odstrl težko dilemo: kako je lahko v tržnem gospodarstvu nekdo primoran prodajati blago po nižji ceni od nakupne in ali je regulator izčrpal vse boljše možnosti pred tako nelogično zahtevo. Vlada je nato zamrznila še veleprodajne cene na raven dva centa pod maloprodajnimi in določila nadomestilo distributerjem, ki bodo zaradi ukrepa utrpeli občutno škodo. Konec meseca se bodo ukrepi iztekli, zato se oči znova upirajo v gospodarsko ministrstvo.
Številke na bencinskih polnilnicah so se nam že usedle v spomin: za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina je od 15. marca treba odšteti 1,503 evra, za liter dizelskega goriva pa 1,541 evra. Zamrznitev velja 30 dni. Na Trgovinski zbornici Slovenije so s pomočjo podatkov evropske komisije o gibanju maloprodajnih cen goriv v EU27 analizirali cenovne trende Sloveniji in jih primerjali z gibanji na ravni EU. Ključni ugotovitvi: Slovenija ima podpovprečne cene dizelskega goriva in bencina ter nadpovprečne davke in dajatve na dizel. Deregulacija maloprodajnih cen leta 2020 ni imela negativnega vpliva na potrošnike.
Cene med najnižjimi v EU
Podatki evropske komisije kažejo, da ima Slovenija že vrsto let ene najnižjih maloprodajnih cen goriv med članicami EU. Trditev velja za povprečne cene goriv v EU, kot tudi glede na maloprodajne cene v sosednjih državah, upoštevaje tudi slovenski BDP.
Podatki kažejo, da so bile maloprodajne cene bencina in dizelskega goriva pred regulacijo nižje kot v Sloveniji le v Bolgariji, na Madžarskem in Poljskem. V drugih 23 članicah EU so bile višje. Najnižje ravni je maloprodajna cena goriv v Sloveniji dosegla pred umikom regulacije v letu 2020. Do konca leta je rasla počasneje kot v povprečju v EU, od začetka leta 2021 pa je rasla usklajeno s trgom EU, a na nižji ravni (pri bencinu povprečno za 19 odstotkov, pri dizelskem gorivu pa sedem odstotkov nižje). Tik pred vnovično uvedbo regulacije (14. marca letos) se je ta razlika celo povišala na 26 odstotkov (pri bencinu) oziroma 24 odstotkov (pri dizelskem gorivu).
Tako podatki podpirajo trditev, da deregulacija ni povzročila pretresov na trgu v škodo potrošnikov, saj je gibanje maloprodajnih cen goriva sledilo evropskemu zgledu, pri čemer so goriva ostala cenejša kot v veliki večini članic. To dokazuje, da regulacija cen goriv z vidika zaščite potrošnika dolgoročno ni potrebna.
Nadpovprečni davki in dajatve
V strukturi maloprodajne cene goriva poleg nabavne cene največji delež pobere država za trošarine in DDV. V EU gre v povprečju pri bencinu za davke in dajatve 47 odstotkov končne cene na črpalkah, pri dizelskem gorivu pa 40 odstotkov. V Sloveniji je ta delež pri bencinu 46 odstotkov, pri dizelskem gorivu pa 44 odstotkov. Zaradi anomalij tako pri nas na oblikovanje maloprodajne cene goriv bolj kot drugje v EU vplivajo višje trošarine in davki in manj trgovci.
Hrvati, Madžari in Italijani plačujejo za goriva več od Slovencev tudi glede na njihov BDP.
Za davke gre 46 odstotkov končne cene bencina in 44 odstotkov cene dizla.
Maloprodajne cene goriv so pri nas v skladu z gospodarsko močjo države.
Glede na to, da so maloprodajne cene v Sloveniji ves čas med najnižjimi v EU in da v strukturi cene davki in dajatve v Sloveniji predstavljajo večji delež vpliva glede na višino maloprodajne cene kot v drugih državah EU, je mogoče sklepati, da ni trgovec tisti, ki bi povzročal visoko ceno goriv za končne uporabnike, opozarjajo na Trgovinski zbornici Slovenije.
Iz podatkov Eurostata o gospodarski razvitosti in podatkov evropske komisije o cenah bencina je razvidno, da so maloprodajne cene goriv v Sloveniji v skladu z gospodarsko močjo države, upoštevaje povprečje EU. To pa ne velja za naše sosede, saj so pri njih (razen v Avstriji) maloprodajne cene goriv višje glede na njihovo gospodarsko moč. Hrvati, Madžari in Italijani torej plačujejo za goriva več od Slovencev glede na njihovo gospodarsko razvitost, medtem ko v Avstriji plačujejo manj glede na njihov BDP.
