Slovenija druga v EU po rasti cen stanovanj
V prvem četrtletju 2018 so cene stanovanj v EU na letni ravni zrasle za 4,7 odstotka, v Sloveniji pa za 13,4 odstotka.
Odpri galerijo
Censki trend skoraj najhitrejši v EU. Foto Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Cene stanovanjskih nepremičnin so tudi v prvem četrtletju letos postavile Slovenijo povsem pod vrh seznama najhitreje rastočih v EU in območju evra. Po podatkih, ki jih je objavil Eurostat, so se stanovanja v omenjenem obdobju na letni ravni v območju evra podražila za 4,5 odstotka, v EU za 4,7 odstotka, v Sloveniji pa kar za 13,4 odstotka.
Če najprej pogledamo, kakšna je bila medletna rast po državah, članicah EU, vidimo, da je bila v prvem letošnjem četrtletju rast cen stanovanjskih nepremičnin (stanovanj in hiš) najvišja v Latviji (13,7-odstotna), na drugem mestu je bila Slovenija s 13,4 odstotki prirastka, sledi Irska (+12,3), Portugalska (+12,2), Slovaška (+11,7) in Madžarska (+11,5).
Pocenitev na letni ravni je bilo še vedno malo, a več kot predhodno četrtletje. V tem pogledu je spet vodila Italija, kjer so se cene stanovanj na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, natanko toliko pa so nazadovale tudi na Švedskem. Malenkostno pocenitev (za 0,1 odstotka) so zabeležili tudi na Finskem. Medtem ko podatki za Grčijo niso na voljo, pa Eurostat spremlja tudi stanovanjske trende v Islandiji in na Norveškem. Gre za dve skrajnosti: v prvi so se v opazovanem obdobju na letni ravni podražila za 13,7 odstotka, v drugi pa pocenila za 1,1 odstotka.
Primerjava prvega letošnjega z zadnjim lanskim četrtletjem daje nekoliko drugačno sliko. V povprečju so bile seveda censke spremembe sorazmerno manjše: za 0,6 odstotka v območju evra, 0,7 v EU. Med državami spet absolutno vodi Latvija (+7,5 odstotka), drugo mesto si delita Slovenija in na Madžarska (+4,4), sledijo Portugalska (+3,7), Danska (3,2), Slovaška (+2,9), Nizozemska in Luxembourg (2,8) itn.
Pocenitev pa so glede na predhodni kvartal zaznali v petih članicah. Visoko, kar 4,7-odstotno na Malti, 1,8-odstotno na Cipru, za 0,8 odstotka so se stanovanja pocenila na Švedskem, za 0,4 odstotka v Nemčiji in za 0,1 odstotka v Italiji.
Podatki za zadnje lansko četrtletje so nekoliko popravljeni: medletno so se cene stanovanj v območju evra zvišale za 4,3 odstotka oziroma za 0,1 odstotne točke več od prve Eurostatove ocene, podatek za EU pa je ostal enak (+ 4,5 odstotka).
Obenem s trimesečno statistiko je Eurostat objavil tudi poročilo o dolgoročnem razvoju stanovanjskega trga v EU, v katerem spremlja tako cene stanovanj kot trende v stanovanjskih naložbah, lastništvu in dostopnosti.
Cene novih in rabljenih stanovanj so se v obdobju 2010 do 2017 v EU zvišale za 11 odstotkov, v območju evra pa za 6 odstotkov. Po gospodarski krizi, ko so med letoma 2007 in 2009 upadale, so občutneje začele rasti leta 2014.
V opazovanem sedemletnem obdobju so najbolj podražili bivalne nepremičnine v Estoniji (za kar 73 odstotkov), na Švedskem (za 56 odstotkov), v Avstriji (+49), Latviji (+47) in Luxembourgu (+40), najbolj pa so se pocenile v Španiji (-17), Italiji (-15) in na Cipru (-9).
Razmerje me lastniškimi in najemnimi stanovanji se od leta 2010 v EU v povprečju ni veliko spremenilo. Ostaja pri okoli 70 odstotkih lastniških stanovanj (v območju evra je ta delež nekaj nižji, znaša okoli dve tretjini) in se po državah bistveno razlikuje. Po zadnjih podatkih (2016) je bil daleč največji v Romuniji (96 odstotkov) ter Litvi in na Hrvaškem (90 odstotka). V Sloveniji je bilo tedaj 75,1 odstotka stanovanj lastniških. Najmanjši pa je bil delež lastniških stanovanj v Nemčiji (52 odstotkov), Avstriji (55 ), na Danskem (62) in Veliki Britaniji (63).
Naložbe gospodinjstev v nakup in obnovo stanovanj (kot delež v gospodinjskih prihodkih) so se z 9 odstotkov v letih 2000 do 2004 v obdobju 2005 do 2008 zvišale na 10 odstotkov, med gospodarsko krizo pa upadle in leta 2016 pristale pri 8 odstotkih. Tedaj so v stanovanja največ vlagala gospodinjstva na Nizozemskem (11,2 odstotka), Luxembourgu (10,9), na Finskem (10,7) in Belgiji (10), najmanj pa v Latviji (4,5), na Portugalskem (4,6) in v Španiji (4,8). V Sloveniji je po zvišanju v letu 2015 na 5,8 odstotka predlani ta stopnja upadla na 5,5 odstotka.
In še o stanovanjskih stroških: leta 2016 je kar 11 odstotkov populacije EU za stanovanjske stroške odštelo 40 odstotkov ali več mesečnih prihodkov gospodinjstva, kar EU šteje kot preveliko breme. Razlike po državah so bile občutne. Največji delež preobremenjenih gospodinjstev (41 odstotkov) je bilo v Grčiji, v Bolgariji (21) in Nemčiji (16), najmanj pa na Malti (1), Cipru (3) in na Finskem (4). V Sloveniji je predlani preveliko breme stanovanjskih stroškov nosilo 5,7 odstotka populacije.
Pocenitev je bilo malo
Če najprej pogledamo, kakšna je bila medletna rast po državah, članicah EU, vidimo, da je bila v prvem letošnjem četrtletju rast cen stanovanjskih nepremičnin (stanovanj in hiš) najvišja v Latviji (13,7-odstotna), na drugem mestu je bila Slovenija s 13,4 odstotki prirastka, sledi Irska (+12,3), Portugalska (+12,2), Slovaška (+11,7) in Madžarska (+11,5).
Pocenitev na letni ravni je bilo še vedno malo, a več kot predhodno četrtletje. V tem pogledu je spet vodila Italija, kjer so se cene stanovanj na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, natanko toliko pa so nazadovale tudi na Švedskem. Malenkostno pocenitev (za 0,1 odstotka) so zabeležili tudi na Finskem. Medtem ko podatki za Grčijo niso na voljo, pa Eurostat spremlja tudi stanovanjske trende v Islandiji in na Norveškem. Gre za dve skrajnosti: v prvi so se v opazovanem obdobju na letni ravni podražila za 13,7 odstotka, v drugi pa pocenila za 1,1 odstotka.
Primerjava prvega letošnjega z zadnjim lanskim četrtletjem daje nekoliko drugačno sliko. V povprečju so bile seveda censke spremembe sorazmerno manjše: za 0,6 odstotka v območju evra, 0,7 v EU. Med državami spet absolutno vodi Latvija (+7,5 odstotka), drugo mesto si delita Slovenija in na Madžarska (+4,4), sledijo Portugalska (+3,7), Danska (3,2), Slovaška (+2,9), Nizozemska in Luxembourg (2,8) itn.
Pocenitev pa so glede na predhodni kvartal zaznali v petih članicah. Visoko, kar 4,7-odstotno na Malti, 1,8-odstotno na Cipru, za 0,8 odstotka so se stanovanja pocenila na Švedskem, za 0,4 odstotka v Nemčiji in za 0,1 odstotka v Italiji.
Podatki za zadnje lansko četrtletje so nekoliko popravljeni: medletno so se cene stanovanj v območju evra zvišale za 4,3 odstotka oziroma za 0,1 odstotne točke več od prve Eurostatove ocene, podatek za EU pa je ostal enak (+ 4,5 odstotka).
Estonija 73 odstotkov dražja
Obenem s trimesečno statistiko je Eurostat objavil tudi poročilo o dolgoročnem razvoju stanovanjskega trga v EU, v katerem spremlja tako cene stanovanj kot trende v stanovanjskih naložbah, lastništvu in dostopnosti.
Infografika Delo
Cene novih in rabljenih stanovanj so se v obdobju 2010 do 2017 v EU zvišale za 11 odstotkov, v območju evra pa za 6 odstotkov. Po gospodarski krizi, ko so med letoma 2007 in 2009 upadale, so občutneje začele rasti leta 2014.
V opazovanem sedemletnem obdobju so najbolj podražili bivalne nepremičnine v Estoniji (za kar 73 odstotkov), na Švedskem (za 56 odstotkov), v Avstriji (+49), Latviji (+47) in Luxembourgu (+40), najbolj pa so se pocenile v Španiji (-17), Italiji (-15) in na Cipru (-9).
Razmerje me lastniškimi in najemnimi stanovanji se od leta 2010 v EU v povprečju ni veliko spremenilo. Ostaja pri okoli 70 odstotkih lastniških stanovanj (v območju evra je ta delež nekaj nižji, znaša okoli dve tretjini) in se po državah bistveno razlikuje. Po zadnjih podatkih (2016) je bil daleč največji v Romuniji (96 odstotkov) ter Litvi in na Hrvaškem (90 odstotka). V Sloveniji je bilo tedaj 75,1 odstotka stanovanj lastniških. Najmanjši pa je bil delež lastniških stanovanj v Nemčiji (52 odstotkov), Avstriji (55 ), na Danskem (62) in Veliki Britaniji (63).
Naložbe gospodinjstev v nakup in obnovo stanovanj (kot delež v gospodinjskih prihodkih) so se z 9 odstotkov v letih 2000 do 2004 v obdobju 2005 do 2008 zvišale na 10 odstotkov, med gospodarsko krizo pa upadle in leta 2016 pristale pri 8 odstotkih. Tedaj so v stanovanja največ vlagala gospodinjstva na Nizozemskem (11,2 odstotka), Luxembourgu (10,9), na Finskem (10,7) in Belgiji (10), najmanj pa v Latviji (4,5), na Portugalskem (4,6) in v Španiji (4,8). V Sloveniji je po zvišanju v letu 2015 na 5,8 odstotka predlani ta stopnja upadla na 5,5 odstotka.
In še o stanovanjskih stroških: leta 2016 je kar 11 odstotkov populacije EU za stanovanjske stroške odštelo 40 odstotkov ali več mesečnih prihodkov gospodinjstva, kar EU šteje kot preveliko breme. Razlike po državah so bile občutne. Največji delež preobremenjenih gospodinjstev (41 odstotkov) je bilo v Grčiji, v Bolgariji (21) in Nemčiji (16), najmanj pa na Malti (1), Cipru (3) in na Finskem (4). V Sloveniji je predlani preveliko breme stanovanjskih stroškov nosilo 5,7 odstotka populacije.
