
Neomejen dostop | že od 14,99€
Hrvaško je v prvih šestih mesecih obiskalo 7,5 milijona turistov, ki so skupaj ustvarili 29,2 milijona prenočitev, kar je za štiri odstotke več kot v istem obdobju lani. Junij je bil prav tako uspešen, s čimer se je Hrvaška potrdila kot zaželena in cenovno konkurenčna destinacija, je danes na tiskovni konferenci sporočil minister za turizem in šport Tonči Glavina.
Glavina je ob predstavitvi prvih podatkov o fizičnem turističnem prometu pri Hrvaški turistični skupnosti (HTZ) poudaril, da so rezultati za prvo polovico leta in junij »zelo zadovoljivi«. Ob tem je omenil, da se je cestni promet povečal za pet odstotkov, zračni za 11 odstotkov, pomorski pa za štiri odstotke v primerjavi z lanskim letom.
V juniju je bilo za devet odstotkov več turistov in 12 odstotkov več prenočitev kot lani, prav tako je Glavina opozoril na rast finančnih kazalnikov v turizmu v prvem četrtletju letos, tako pri fiskaliziranih računih kot pri prihodkih od tujih turistov.
Posebej dobro ocenjuje tudi 11-odstotno rast prihoda in prenočitev domačih turistov v prvih šestih mesecih, kar po njegovih besedah kaže na izboljševanje življenjskega standarda.
Minister je navedel, da je do konca junija doseženih okoli 30 odstotkov celotnega letnega turističnega prometa, večina pa se pričakuje v juliju in avgustu. Cilj ostaja ohraniti trajnostne rezultate, kar pomeni, da bi se lansko poletje ponovilo z rahlo rastjo ali stabilno vrednostjo.
O stanju rezervacij za julij in avgust je Glavina skupaj z direktorjem HTZ Kristijanom Staničićem povedal, da je trenutno težko napovedati, saj prevladuje trend rezervacij ultra last minute, ki se razlikujejo od trga do trga.
Na vprašanje o cenah v turizmu, ki so pod pritiskom inflacije in rasti cen storitev, je minister odgovoril, da je trenutno vse osredotočeno na promocijo, in ne na zniževanje cen. V primerjavi s konkurenco v EU pričakujejo, da bo hrvaški turizem sledil povprečni rasti evropskega trga, približno do pet odstotkov ali vsaj na lanski ravni.
Glavina je tudi prepričan, da bodo letni prihodki od turizma ponovno presegli lanskih rekordnih 15 milijard evrov, ki so jih ustvarili samo tuji turisti.
Direktor HTZ je navedel, da so skoraj vsa pomembna tuja tržišča v prvih šestih mesecih doživela rast v primerjavi z lanskim letom.
Povečanje števila prenočitev je bilo iz Nemčije (dva odstotka), Slovenije (5,1), Avstrije (3,5) in tudi ZDA, ki so s 13,4-odstotno rastjo med desetimi najpomembnejšimi trgi. To potrjuje uspešnost dosedanjih kampanj in promocij, ki so prispevale k večji prepoznavnosti Hrvaške.
V prvih desetih trgih so še Poljska, Velika Britanija, Češka, Bosna in Hercegovina, Italija ter Madžarska, pri čemer je Poljski, Češki in Madžarski upadlo število prenočitev.
Staničić je za STA povedal, da je slovenski trg skupaj z nemškim za Hrvaško najpomembnejši izmed tujih emitivnih trgov. Število slovenskih gostov po njegovih besedah raste že vrsto let, kar pripisuje predvsem vedno večji kakovosti ponudbe in bližini trga.
Številni Slovenci obiščejo Hrvaško večkrat na leto. Mnogi med njimi raje bivajo v zasebnih nastanitvah, določen del pa tudi v kampih. Radi obiskujejo istrske in kvarnerske destinacije, v poletnih mesecih pa je nekoliko večji poudarek na Dalmaciji, vključno z otoki.
»Rekel bi, da prav dejstvo, da ima Hrvaška razpršeno turistično ponudbo, tudi na področju nastanitve, odgovarja potrebam slovenskih gostov,« je še dejal prvi mož HTZ. Pri tem je posebej izpostavil navtični segment ponudbe, rekoč, da veliko gostov iz Slovenije prihaja s svojimi plovili in z njimi pluje po Jadranskem morju.
Slovenci obiskujejo tudi celinsko Hrvaško. Poleg Zagreba jih po Staničićevih besedah privlačijo različne mikroregije, med njimi Zagorje, kjer je v osredju wellness ponudba, in Medžimurje, vse bolj zanimiva pa je tudi Slavonija s poudarkom na doživljajskem turizmu in gastronomiji.
Na Hrvaškem je v začetku leta poleg nekaterih drugih sprememb na področju stanovanjske in turistične politike začel veljati nepremičninski davek, leto prej pa tudi nov zakon o turizmu.
»Naš cilj je, da z zakonodajnimi spremembami vplivamo na upočasnitev rasti zasebne nastanitve, saj ta negativno vpliva na strukturo namestitev in ustvarja izrazito sezonskost, to pa je ena ključnih težav ne le hrvaškega, temveč celotnega mediteranskega turizma,« je za STA pojasnil Staničić.
O tem, kako so dosedanje spremembe vplivale na turistične trende, bodo po koncu poletne sezone pripravili celovito analizo, po Staničićevih besedah pa že zaznavajo učinke, saj se rast glede na dosedanje številke upočasnjuje.
Po neuradnih podatkih so Slovenci lastniki več kot 115.000 nepremičnin na Hrvaškem. Staničić je pri tem dejal, da verjame, da bodo tudi slovenski gostje spremljali zakonodajne spremembe in skladno s tem spoštovali vse obveznosti, ki jih imajo – od prostorskega načrtovanja in davčnih vidikov do turistične takse.
Komentarji