Predlagan obvezni predmet informatike v osnovnih in srednjih šolah
Slovenija na področju digitalizacije zaostaja za evropskim povprečjem. Strateški svet predlaga ukrepe, ki jih je mogoče hitro realizirati.
Odpri galerijo
47 članov strateškega sveta je v minulih dveh mesecih obravnavalo okoli 150 predlogov za digitalizacijo države. FOTO: Beck Diefenbach/Reuters
Strateški svet za digitalizacijo je danes predstavil prvi paket ukrepov, ki bi pospešili digitalizacijo države. Nabor 40 ukrepov se osredotoča na področje javne uprave, sicer pa strateški svet predlaga tudi uvedbo obveznega predmeta informatike v osnovne in srednje šole, uvaja se enotna mobilna aplikacija za storitve javne uprave, poenostavlja se digitalna avtentifikacija oziroma elektronska osebna izkaznica, zaživeli naj bi tudi boni za krepitev digitalnih veščin, pri katerih je v začetku poudarek na starejši populaciji.
Žogica je zdaj na vladi, od katere so odvisni dejanski koraki realizacije predlogov, za izvedbo nekaterih ukrepov bo sicer potrebna tudi prilagoditev zakonodaje.
Vlada se je z ukrepi strateškega sveta seznanila že prejšnji teden, na današnji tiskovni konferenci pa so člani sveta ukrepe predstavljeni tudi javnosti. Ukrepe je prvotno predstavil Mark Boris Andrijanič, ki predseduje strateškemu svetu, govorci na novinarski konferenci pa so bili še Gregor Macedoni, vodja delovne skupine javna uprava in digitalna družba, Mark Pleško, vodja delovne skupine gospodarstvo in podjetniško okolje, Marko Grobelnik, vodja delovne skupine nove tehnologije, Ajša Vodnik, vodja delovne skupine izobraževanje, Igor Zorko, vodja delovne skupine zdravstvo, in Barbara Domicelj, vodja delovne skupine digitalna diplomacija.
Člani strateškega sveta so danes predstavili 40 ukrepov, s čim so se potrdila neuradna ugibanja, da je največ ukrepov digitalizacije deležno področje javne uprave. Andrijanič je v uvodu predstavitve izpostavil, da gre za 40 ukrepov, ki predstavljajo pomembne korake na poti do digitalne in moderne Slovenije: »Na tej poti trenutno naša država žal zaostaja. Desi lestvica, ki meri digitalizanost gospodarstva in družbe, nas uvršča na 16. mesto v Evropi, kar je daleč za Estonijo, Finsko in Avstrijo. Medtem ko Slovenija poskuša nadoknaditi svoj zaostanek za evropskim povprečjem, ZDA in Kitajska povečujeta svojo tehnološko prednost pred Evropo. Globalna tehnološka prinaša izjemne priložnosti za majhne in agilne, a obenem ne prizanaša neodločnim in počasnim,« je danes opozoril Andrijanič.
Strateški svet je vlada ustanovila v začetku aprila, pri tem pa so jim zastavili cilj, da do septembra pripravijo paket konkretnih rešitev. Premier je takrat še dodal, da si želi rešitev, s katerimi bi Slovenijo do leta 2025 popeljali med pet najbolj digitalnih držav v Evropi.
47 članov strateškega sveta je v minulih dveh mesecih obravnavalo okoli 150 predlogov, razlaga Andrijanič, ki pravi, da so bili sprejeti tisti, ki so z vidika državljanov najpomembnejši in najnujnejši. Hkrati so se osredotočili na ukrepe, ki jih je mogoče realizirati hitro.
Strateški svet za digitalizacijo je predsednik vlade Janez Janša ustanovil v začetku leta, pri tem pa poudaril, da gre za svetovalno telo: »Od tega organa pričakujemo predlog o digitalizaciji države. Da boste povedali, kaj je treba narediti na posameznih področjih, ne da zahajate v probleme, ki jih bodo potem reševali tisti, ki so v posameznih sektorjih za to plačani,« je aprila, na prvi seji strateškega sveta izpostavil Janša.
Sestavo strateškega sveta gre razdeliti v šest delovnih skupin, vsaka pa ima še svojega vodjo. Tekom priprave prvega paketa so skupine opravile 25 srečanj.
Največ ukrepov je predstavila skupina javne uprave in digitalne družbe. Ta je oblikovala deset ukrepov, in sicer: e-gradbeno dovoljenje, informativni izračun družinskih prejemkov, po vzgledu izračuna dohodnine, e-osebna izkaznica, ukinitev fizičnega dokumenta prometnega dovoljenja, uveljavitev davčnega trajnika, vzpostavitev virtualnega okenca, oblikovanje države mobilne aplikacije, imenovane e-Slovenija, enotna davčna odločba, e-podpis in ustanovitev službe vlade za digitalno preobrazbo.
Delovna skupina gospodarstva in podjetniškega okolja je med 60 ukrepi izbrala 8: predlagajo poenostavitev poročanja podjetij državi, enotno elektronsko točko za subvencije, ureditev področja dela na daljavo, spodbujanje solastništva zaposlenih v startupih in drugih podjetjih, spodbujanje investicij v startupe, videoidentifikacija za bančne kriptoračune, e-notarske storitve in pa ukrepi za privabljanje slovenskih in tujih strokovnjakov v slovenijo.
Področje razvoja novih tehnologij je bilo usmerjeno v tehnološke rešitve, ki pa so v duhu vseh ostalih ukrepov, razlaga vodja skupine. Tako predlagajo enotno platformo za javne oblike prevoza, samodejno podnaslavlanje za gluhe in naglušne, zagon mednarodnega inštituta za uporabno umetno inteligenco, vzpostavitev rezervne sestave slovenske vojske za strokovnjake informacijsko-komunikacijske tehnologije ter oblikovanje mednarodnega poligona za kibernetsko varnost oziroma nadgradnja obstoječega.
Precejšnjih sprememb si obeta tudi področje izobraževanja, kjer izstopa predlog digitalnega bona za vseživljenjsko izobraževanje. Obenem skupina, ki je zadolžena za omenjeno področje, predlaga državno spodbujanje mednarodnih IKT študijskih programov, uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, povečanje vpisa in kadra na IKT ter sorodnih interdisciplinarnih študijih, nenazadnje pa se omenja še digitalizacija učnih procesov v vseh šolah.
V času epidemije smo ugotovili kako pomemben je zdravstveni sistem in digitalizacija tega, razlaga vodja delovne skupine za digitalizacijo zdravstva. Slednja predlaga uvedbo oddaljene digitalne oskrbe na domu, telemedicino za kronične in onkološke bolnike, poenoteno mobilno aplikacijo e-zdravje, odpravo papirnega poslovanja med izvajalci zdravstvenih storitev, digitalizacijo cenikov in obračuna storitev na zdravstveni zavarovalnici, enoten sistem šifrantov in splošna standardizacija na področju zdravstva ter digitalizirano in pregledno javno naročanje za medicinske pripomočke in zdravila.
Kot zadnja se je predstavila delovno skupina za digitalno diplomacijo, ki je poudarila krepitev strateškega partnerstva z inovativnimi državami in mesti, s čimer bi spodbudili tudi investicije v slovenski razvoj. Obenem predlagajo še razvojno-gospodarsko veleposlaništvo v Silicijevi dolini, pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino, zakonska ureditev digitalnih nomadov ter aktivnost Slovenije pri sooblikovanju evropskih digitalnih politik.
Žogica je zdaj na vladi, od katere so odvisni dejanski koraki realizacije predlogov, za izvedbo nekaterih ukrepov bo sicer potrebna tudi prilagoditev zakonodaje.
Vlada se je z ukrepi strateškega sveta seznanila že prejšnji teden, na današnji tiskovni konferenci pa so člani sveta ukrepe predstavljeni tudi javnosti. Ukrepe je prvotno predstavil Mark Boris Andrijanič, ki predseduje strateškemu svetu, govorci na novinarski konferenci pa so bili še Gregor Macedoni, vodja delovne skupine javna uprava in digitalna družba, Mark Pleško, vodja delovne skupine gospodarstvo in podjetniško okolje, Marko Grobelnik, vodja delovne skupine nove tehnologije, Ajša Vodnik, vodja delovne skupine izobraževanje, Igor Zorko, vodja delovne skupine zdravstvo, in Barbara Domicelj, vodja delovne skupine digitalna diplomacija.
Zaostanek Slovenije
Člani strateškega sveta so danes predstavili 40 ukrepov, s čim so se potrdila neuradna ugibanja, da je največ ukrepov digitalizacije deležno področje javne uprave. Andrijanič je v uvodu predstavitve izpostavil, da gre za 40 ukrepov, ki predstavljajo pomembne korake na poti do digitalne in moderne Slovenije: »Na tej poti trenutno naša država žal zaostaja. Desi lestvica, ki meri digitalizanost gospodarstva in družbe, nas uvršča na 16. mesto v Evropi, kar je daleč za Estonijo, Finsko in Avstrijo. Medtem ko Slovenija poskuša nadoknaditi svoj zaostanek za evropskim povprečjem, ZDA in Kitajska povečujeta svojo tehnološko prednost pred Evropo. Globalna tehnološka prinaša izjemne priložnosti za majhne in agilne, a obenem ne prizanaša neodločnim in počasnim,« je danes opozoril Andrijanič.
Strateški svet za digitalizacijo vodi Mark Boris Andrijanič. FOTO: Igor Mali
Strateški svet je vlada ustanovila v začetku aprila, pri tem pa so jim zastavili cilj, da do septembra pripravijo paket konkretnih rešitev. Premier je takrat še dodal, da si želi rešitev, s katerimi bi Slovenijo do leta 2025 popeljali med pet najbolj digitalnih držav v Evropi.
47 članov strateškega sveta je v minulih dveh mesecih obravnavalo okoli 150 predlogov, razlaga Andrijanič, ki pravi, da so bili sprejeti tisti, ki so z vidika državljanov najpomembnejši in najnujnejši. Hkrati so se osredotočili na ukrepe, ki jih je mogoče realizirati hitro.
40 ukrepov za četrto desetletje države
Strateški svet za digitalizacijo je predsednik vlade Janez Janša ustanovil v začetku leta, pri tem pa poudaril, da gre za svetovalno telo: »Od tega organa pričakujemo predlog o digitalizaciji države. Da boste povedali, kaj je treba narediti na posameznih področjih, ne da zahajate v probleme, ki jih bodo potem reševali tisti, ki so v posameznih sektorjih za to plačani,« je aprila, na prvi seji strateškega sveta izpostavil Janša.
Sestavo strateškega sveta gre razdeliti v šest delovnih skupin, vsaka pa ima še svojega vodjo. Tekom priprave prvega paketa so skupine opravile 25 srečanj.
Javna uprava
Največ ukrepov je predstavila skupina javne uprave in digitalne družbe. Ta je oblikovala deset ukrepov, in sicer: e-gradbeno dovoljenje, informativni izračun družinskih prejemkov, po vzgledu izračuna dohodnine, e-osebna izkaznica, ukinitev fizičnega dokumenta prometnega dovoljenja, uveljavitev davčnega trajnika, vzpostavitev virtualnega okenca, oblikovanje države mobilne aplikacije, imenovane e-Slovenija, enotna davčna odločba, e-podpis in ustanovitev službe vlade za digitalno preobrazbo.
Državljanom Slovenije se obeta enotna mobilna aplikacija za storitve javne uprave. FOTO:Igor Mali
Ukrepi za gospodarstvo
Delovna skupina gospodarstva in podjetniškega okolja je med 60 ukrepi izbrala 8: predlagajo poenostavitev poročanja podjetij državi, enotno elektronsko točko za subvencije, ureditev področja dela na daljavo, spodbujanje solastništva zaposlenih v startupih in drugih podjetjih, spodbujanje investicij v startupe, videoidentifikacija za bančne kriptoračune, e-notarske storitve in pa ukrepi za privabljanje slovenskih in tujih strokovnjakov v slovenijo.
Uvajanje novih tehnologij
Področje razvoja novih tehnologij je bilo usmerjeno v tehnološke rešitve, ki pa so v duhu vseh ostalih ukrepov, razlaga vodja skupine. Tako predlagajo enotno platformo za javne oblike prevoza, samodejno podnaslavlanje za gluhe in naglušne, zagon mednarodnega inštituta za uporabno umetno inteligenco, vzpostavitev rezervne sestave slovenske vojske za strokovnjake informacijsko-komunikacijske tehnologije ter oblikovanje mednarodnega poligona za kibernetsko varnost oziroma nadgradnja obstoječega.
Obvezni predmet informatike v osnovni in srednji šoli
Precejšnjih sprememb si obeta tudi področje izobraževanja, kjer izstopa predlog digitalnega bona za vseživljenjsko izobraževanje. Obenem skupina, ki je zadolžena za omenjeno področje, predlaga državno spodbujanje mednarodnih IKT študijskih programov, uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, povečanje vpisa in kadra na IKT ter sorodnih interdisciplinarnih študijih, nenazadnje pa se omenja še digitalizacija učnih procesov v vseh šolah.
Strateški svet predlaga uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter večjo digitalizacijo pouka. FOTO: Uroš Hočevar
Vzpostavitev zdravstvene mobilne aplikacije
V času epidemije smo ugotovili kako pomemben je zdravstveni sistem in digitalizacija tega, razlaga vodja delovne skupine za digitalizacijo zdravstva. Slednja predlaga uvedbo oddaljene digitalne oskrbe na domu, telemedicino za kronične in onkološke bolnike, poenoteno mobilno aplikacijo e-zdravje, odpravo papirnega poslovanja med izvajalci zdravstvenih storitev, digitalizacijo cenikov in obračuna storitev na zdravstveni zavarovalnici, enoten sistem šifrantov in splošna standardizacija na področju zdravstva ter digitalizirano in pregledno javno naročanje za medicinske pripomočke in zdravila.
Digitalna diplomacija
Kot zadnja se je predstavila delovno skupina za digitalno diplomacijo, ki je poudarila krepitev strateškega partnerstva z inovativnimi državami in mesti, s čimer bi spodbudili tudi investicije v slovenski razvoj. Obenem predlagajo še razvojno-gospodarsko veleposlaništvo v Silicijevi dolini, pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino, zakonska ureditev digitalnih nomadov ter aktivnost Slovenije pri sooblikovanju evropskih digitalnih politik.
