Surs: BDP se je povišal na letni in četrtletni ravni
Slovenska gospodarska dinamika je bila v drugem četrtletju spodbudnejša od prejšnjih ocen. Po desezoniranih podatkih (očiščenih vpliva koledarja) se je BDP v drugem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal za 1,6, v primerjavi s prvim četrtletjem letos pa za 1,4 odstotka, je objavil državni statistični urad (Surs).
Na gospodarsko rast so pozitivno vplivali visok zunanjetrgovinski presežek, storitve in naložbe v osnovna sredstva, na drugi strani pa se je domača potrošnja znižala za 5,4 odstotka, od tega potrošnja gospodinjstev za dober odstotek. V primerjavi s povprečjem evrskega območja je bila četrtletna rast v Sloveniji kar za 1,1 odstotne točke višja, saj se je BDP v državah z evrom v drugem četrtletju v povprečju zvišal le za 0,3 odstotka, kažejo zadnji podatki Eurostata. Na ravni EU kot celote pa je BDP v drugem četrtletju celo stagniral, predvsem zaradi gospodarskega upada v nekaterih državah, ki nimajo evra (Poljska, Madžarska, Švedska).
Ivanc: Izrazito pozitivno presenečenje
»Gibanje BDP v drugem četrtletju je izrazito pozitivno presenečenje, saj je rast na letni ravni najvišja v zadnjih treh četrtletjih. K rasti je po izdatkovni metodi najbolj prispevalo izboljšanje salda menjave s tujino. Ta odraža padec uvoza, ki je bil bolj izrazit od padca izvoza in je tudi posledica stagnacije končne potrošnje. Realno trošenje gospodinjstev je bilo nižje za 1,1 odstotka zaradi manjšega trošenja za blago. Pozitivno je, da je rast bruto investicij v osnovna sredstva ostala blizu desetim odstotkom. Znižanje zalog je imelo negativen vpliv na BDP, ki pa je začasne narave,« ocenjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Realna dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se je po dveh četrtletjih upadanja spet povečala. To je pozitivno znamenje, da so podjetja kljub padcu industrijske proizvodnje okrepila realno dodano vrednost, dodaja Ivanc. »To je bilo posledica padca cen energentov in nekaterih surovin in tudi boljše sestave prodaje. Rast v gradbeništvu se je še pospešila. Nekoliko je presenetljiva stagnacija dodane vrednosti v IKT dejavnostih, rast v drugih storitvenih dejavnostih pa kaže rast povpraševanja po storitvah, in sicer tako domačega prebivalstva, kot tudi tujcev. Znižanje dodane vrednosti v trgovini je posledica manjših nakupov prebivalstva zaradi draginje in tudi večje usmeritve v trošenje storitev. Kaže pa tudi manjšo količino prodanih naftnih derivatov, ki je bila v drugem četrtletju lani zelo visoka zaradi relativno nižjih cen naftnih derivatov v Sloveniji.«
Glavna gonila slovenske gospodarske dinamike so po sogovornikovih besedah tržne in prostočasne storitve, povezane s turistično potrošnjo.
Banka Slovenije: Rast posledica visokega presežka
»Krepitev gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju je predvsem posledica visokega zunanjetrgovinskega presežka, medtem ko se je trošenje gospodinjstev ob sicer nadaljnji tesnosti trga dela začelo umirjati,« so podatek Sursa pokomentirali na Banki Slovenije in rast ocenili kot razmeroma robustno.
Za nadaljevanje leta pričakujejo, da bodo nadaljnje upadanje izvoznih naročil in zaostreni pogoji financiranja oteževali razmere v industriji. Gospodarske obete zaznamujejo tudi posledice nedavnih vremenskih ujm. »Te lahko dodatno negativno vplivajo na nekatere segmente gospodarstva. Po drugi strani bi robusten trg dela ter investicije in zasebna potrošnja, usmerjena v nadomestitev poškodovanega nefinančnega premoženja, lahko spodbudno vplivali na tekočo gospodarsko aktivnost,« pravijo v centralni banki.
Umar pripravlja novo napoved
Na Umarju ugotavljajo, da se je »okrepila aktivnost v gradbeništvu in rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, kar je drugače, kot so kazali razpoložljivi mesečni podatki o industrijski proizvodnji v predelovalnih dejavnostih.« Na prihodnjo gospodarsko dinamiko bodo vplivale tudi poplave, ki so prizadele Slovenijo, ohranjajo pa se tudi druge negotovosti. »Te so povezane z inflacijskimi gibanji in učinki zaostrovanja monetarne politike na gospodarsko aktivnost. Prav tako ostaja povečana negotovost, povezana z vplivom cen energentov na proizvodnjo energetsko intenzivnih panog in preskrbo s plinom, ki je odvisna tudi od razvoja dogodkov v Ukrajini.« V uradu so začeli pripravljati jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo bodo predstavili sredi septembra.
V zadnjih objavljenih napovedih so sicer v Banki Slovenije za letos napovedali dvoodstotno, na Umarju 1,8-odstotno, na GZS pa 1,5-odstotno medletno gospodarsko rast.
