Tristo največjih: odlične rezultate iz leta 2019 letos ogroža kriza, ki jo je sprožil virus

V zadnjem desetletju je gospodarstvo je večinoma nadomestilo izgube iz krize, zdaj pa se je znašlo že v novi.
Fotografija: Pogumni in prilagodljivi imajo v gospodarskem življenju prednost. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Pogumni in prilagodljivi imajo v gospodarskem življenju prednost. FOTO: Jure Eržen

Sredi zahtevnega letošnjega leta se najbrž lahko z nekoliko nostalgije poglobimo v analizo poslovnih rezultatov slovenskih podjetij leta 2019.

Lani so vsa slovenska podjetja skupaj ustvarila 103,9 milijarde evrov prihodkov in 4,6 milijarde evrov čistega dobička. Podatka sta za štiri oziroma deset odstotkov boljša kot v letu prej, kaj nakazuje, da je bilo leto 2019 za slovensko gospodarstvo najboljše po mednarodni finančni krizi, ki je izbruhnila v letih 2008 in 2009. Podjetja so povečala tudi število zaposlenih. K rasti dodane vrednosti na zaposlenega je pripomoglo tudi dejstvo, da se je produktivnost dela lani prvič povečala bolj, kot so se zvišale plače, so ugotovili na Ajpesu.

INFOGRAFIKA: Foto Delo
INFOGRAFIKA: Foto Delo


Kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb so se lani spet izboljšali, je v svoji analizi ugotovil tudi Umar. Rast dodane vrednosti je bila za eno odstotno točko višja kot leta 2018 in najvišja v pokriznem obdobju. Neto čisti dobiček se je okrepil za desetino – nekoliko manj kot v nekaj letih prej, je pa bil skupni dobiček iz poslovanja precej večji kot na prejšnjem »vrhu« leta 2007, pred izbruhom finančne in ekonomske krize.
Z dobičkom so poslovale vse dejavnosti, manj kot v prejšnjih letih pa so vplivala prestrukturiranja, ki se kažejo s prevzemi, sanacijami, čiščenjem bilanc in stečaji.

Lani se je dobiček najbolj povečal v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, v predelovalnih,
strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter pri preskrbi z električno energijo, zmanjšal pa se je v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter trgovini. Lani so največ dobička ustvarili v predelovalnih dejavnostih, a se je po skupnem deležu znižal na slabo tretjino.

Glavni motor gospodarstva v Sloveniji je še naprej izvoz, prihodki na tujih trgih so se okrepili bolj kot na domačih, izvozna usmerjenost podjetij pa se je povečala na 43 odstotkov.

Vendar so se na ta zdrava izhodišča vmes že zgrnile težave nove gospodarske krize, ki jo je povzročila pandemija covida-19. Ena od posledic je tudi, da tradicionalno Delovo lestvico 300 največjih podjetij objavljamo šele sredi poletja. Med ukrepi, s katerimi je vlada poskušala podjetjem olajšati soočenje s prvim valom epidemije, je namreč bilo tudi podaljšanje roka za oddajo letnih poročil.

INFOGRAFIKA: Foto Delo
INFOGRAFIKA: Foto Delo


A precej pomembneje je, kako globoka bo recesija in kdaj se bo gospodarstvo vrnilo na pot okrevanja. V času pandemije je veliko podjetij doživelo velik padec števila naročil in s tem prihodkov, številna so imela težave z dobavami surovin, materialov in polizdelkov, nekatera so morala zaradi socialnega distanciranja spremeniti poslovne modele.

»Po naših ocenah imajo veliko prednost tisti proizvajalci, ki večino razvojnih, proizvodnih in prodajnih faz pokrijejo sami in torej niso zelo odvisni od podizvajalcev – gre za vertikalno integriran sistem poslovanja. Prednost bodo imela podjetja, ki niso zadolžena, saj lažje prenašajo nihanja prihodkov in podaljševanje plačilnih rokov. Pomembna je prisotnost v različnih državah in regijah, predvsem pa so ključni kakovostni, varni in učinkoviti izdelki, po katerih obstaja povpraševanje,« pravijo v farmacevtski družbi Krka.

Preberite še:

Komentarji: