Trump splašil Nemce, a rast, tudi pri nas, še vedno visoka

Gospodarska pričakovanja v Nemčiji plahnijo, v slovenskem gospodarstvu optimizem še vedno velik.
Fotografija: Se gospodarski cikel v Evropi obrača navzdol? FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Se gospodarski cikel v Evropi obrača navzdol? FOTO: Reuters

Ljubljana – Gospodarsko razpoloženje v Nemčiji, naši najpomembnejši gospodarski partnerici, se slabša tretji mesec zapored. Optimizem je izpuhtel, nemško gospodarstvo se upočasnjuje, ugotavlja nemški ekonomski inštitut Ifo. Se gospodarski cikel v Evropi obrača navzdol? Kot kaže, za zdaj še ne.



Najvplivnejši nemški inštitut, münchenski Ifo, poroča o zmanjšanju nemških gospodarskih pričakovanj na najnižjo raven po avgustu leta 2016, ugotavlja pa tudi poslabšanje razpoloženja med nemškimi izvozniki, še posebno v smislu protekcionizma in uvedbe carin. Lahko že govorimo o trajnejšem poslabšanju gospodarskega optimizma in znižanju gospodarske rasti v Nemčiji – in s tem tudi pri nas? »O tem še nimamo dovolj dokazov, saj so nekateri drugi indikatorji, ki so pomembnejši, še vedno zelo pozitivni, kot denimo nemški indeks nabavnikov. Nemška inštituta ZEW (Center za evropske ekonomske raziskave iz Mannheima, op. p.,) in Ifo sicer kažeta, da je raven optimizma splahnela, vendar sta ta dva indikatorja precej bolj volatilna od dejanskih razmer v realnem gospodarstvu. Razpoloženje pa je poslabšala predvsem Trumpova retorika o prosti trgovini. Nemški gradbinci ostajajo zelo optimistični, težave imajo pri pridobivanju primernih kadrov za izvedbo del,« pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

»Težko je reči, da gre zdaj že za obrat navzdol ali začetek padanja. Zadnjih nekaj četrtletij, če že ne kar let, so se različni gospodarski kazalniki iz meseca v mesec izboljševali. Po obdobju zelo hitre rasti je pričakovano, da se ne povečujejo več tako zelo hitro oziroma da so se začeli umirjati, a na zelo visokih ravneh,« meni tudi v. d. direktorja Umarja Boštjan Vasle.

GZS: Gospodarska klima pri nas ostaja ugodna

Kaj omenjeni podatki in predvidevanja Ifa pomenijo za slovenske izvoznike v Nemčijo? Lahko v prihodnje pričakujejo zmanjšanje naročil? Zadnji podatki o gospodarski klimi v Sloveniji kažejo, da ostaja precej nad dolgoletnim povprečjem, pojasnjuje Ivanc. »V storitvenih in predelovalnih dejavnostih se je optimizem sicer nekoliko ohladil, gradbeni sektor in potrošniki pa so ga še dodatno okrepili. Naše proizvodne družbe so povečale število mesecev, ko imajo zagotovljeno proizvodnjo, na 5,1 meseca, kar je precej dlje od dolgoletnega povprečja. Tudi pri zaposlovanju ostajajo optimistična, nekoliko pa se je zmanjšal optimizem pri izvoznih naročilih. Zmanjšanja naročil tako ne moremo pričakovati, bo pa postala izvozna dinamika bolj umirjena, saj tako visoke, dvostopenjske rasti izvoza ni mogoče ohranjati dlje časa.«

Boštjan Vasle: V Umarju za zdaj ne vidimo vzrokov za padec gospodarske rasti. FOTO: Matej Družnik/Delo
Boštjan Vasle: V Umarju za zdaj ne vidimo vzrokov za padec gospodarske rasti. FOTO: Matej Družnik/Delo


Na GZS računajo, da bo cikel rasti v območju evra letos ostal nad dolgoletnim povprečjem. In kaj so glavna tveganja? »Rast lahko prekine izjemna rast cen surovin (železa, aluminija, nafte), resnična trgovinska vojna (ne zgolj napoved) ali zlom na finančnih trgih (več kot 30-odstotni padec cen delnic) oziroma uresničitev geopolitičnega tveganja, ki bi ohromil realno gospodarstvo. A v osnovnem scenariju napovedi institucije tega nimamo vključeno, ker so takšni dogodki nepredvidljivi,« pravi Ivanc.

Umar vztraja pri petodstotni napovedi rasti

Dejavnikov, ki lahko vplivajo na znižanje evrske in s tem tudi naše rasti, je kar nekaj. Slovenijo kot majhno in močno izvozno naravnano državo pa bi najbolj prizadelo zmanjšanje svetovne trgovine, saj smo od nje življenjsko odvisni. Tveganje ostaja tudi trajno (pre)močan evro, ki lahko poslabša globalno konkurenčnost naših izvoznikov.



Omejitev za našo nadaljnjo visoko rast, zdaj najvišjo po letu 2007, je tudi visoka izkoriščenost proizvodnih kapacitet in pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile na trgu dela. »V takih razmerah je težko ohranjati tako visoke pospeške rasti,« opozarja Boštjan Vasle. V Umarju so Sloveniji za letos napovedali visoko 5,1-odstotno gospodarsko rast, torej celo nekoliko višjo, kot smo jo dosegli lani, za prihodnje leto pa 3,8-odstotno rast – in pri teh napovedih tudi vztrajajo: »Za zdaj ne vidimo pomembnejših vzrokov, strukturnih ali globalnih trendov, ki bi lahko povzročili padec rasti. Naša napoved še vedno izraža realno stanje in umiritev stopnje rasti na visokih ravneh,« pravi Vasle.

Več iz te teme:

Komentarji: