Ustavno sodišče spet po odgovore na sodišče EU

Pri presoji ustavnosti zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank se je spet obrnilo na sodišče EU.
Fotografija: FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo

Slovensko ustavno sodišče se je glede bančnih izbrisov spet obrnilo na Sodišče Evropske unije. V povezavi z zahtevo za presojo ustavnosti zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank je nanj sklenilo poslati vrsto vprašanj v predhodno odločanje. Sodišču EU predlaga, naj njegov predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po hitrem postopku. Pri tem je sledilo predlogu Banke Slovenije.

image_alt
Kmalu nove rešitve za bančne razlaščence

 
Slovensko ustavno sodišče zanima, ali je treba pogodbo o delovanju EU ter protokol o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke razlagati tako, da prepovedujeta, da bi nacionalna centralna banka, ki je članica Evropskega sistema centralnih bank, iz lastnih sredstev odškodninsko odgovarjala nekdanjim imetnikom izbrisanih finančnih instrumentov, o izbrisu katerih je odločila pri izvrševanju svoje zakonsko dodeljene pristojnosti izrednih ukrepov, če se v poznejših sodnih postopkih izkaže, da pri izbrisu ni bilo spoštovano načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi tega na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo. Ali centralna banka pri tem odgovarja za škodo, ki jo je bilo mogoče predvideti, oziroma ali pristojne osebe niso ravnale kot dober strokovnjak.
 
Sodnike še zanima, ali pogodba in protokol nasprotujeta, da bi bilo nacionalni centralni banki naloženo plačilo odškodnin za škodo, nastalo kot posledica izvrševanja njenih zakonskih pristojnosti, v višini, ki lahko okrni njeno zmožnost za učinkovito opravljanje svojih nalog. In še, ali je v tej zvezi za sklep, da je bilo kršeno načelo finančne neodvisnosti nacionalne centralne banke, pomembno, pod kakšnimi zakonskimi pogoji je navedena odgovornost naložena.
 

Zaupnost dokumentov

 
Ustavno sodišče še sprašuje, ali je treba direktivi, ki varujejo zaupnost pri bonitetnem nadzoru bank pridobljenih ali nastalih zaupnih informacij, razlagati tako, da varujeta tudi zaupnost informacij, ki so bile pridobljene ali so nastale pri izvedbi ukrepov, ki so bili namenjeni reševanju bank zaradi zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema. Gre za ukrepe, ki so se šteli za reorganizacijske ukrepe iz direktive iz leta 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij.
 
V povezavi z drugimi evropskimi direktivami jih zanima, ali to pomeni, da niso več zaupne informacije, ki so zajete z obveznostjo ohranitve poklicne skrivnosti, informacije, ki jih ima nacionalna centralna banka kot nadzorni organ in ki so v določenem trenutku po svojem nastanku postale javne oziroma so stare pet let ali več in so zato zaradi tega izgubile svojo zaupnost. »Je v primeru zgodovinskih informacij, starih pet let ali več, ohranitev statusa zaupnosti odvisna od tega, ali bi bila zaupnost lahko utemeljena iz drugih razlogov, kot pa je poslovni položaj nadziranih bank ali drugih podjetij?« še sprašujejo sodniki. Prav tako jih zanima, ali je v primeru pozitivnega odgovora, dovoljeno avtomatično razkritje zaupnih podatkov še pred začetkom sodnega postopka. V tej luči jih zanima upravičenost njihove objave na spletni strani.


Zahteva Banke Slovenije

 
Zahtevo za ustavno za presojo omenjenega zakona je pred letom dni v ustavno presojo poslala Banka Slovenije, ki med drugim meni, da zakon krši prepoved monetarnega financiranja in posega v njeno finančno neodvisnost. »Posvetovanje s sodiščem EU smo v svoji zahtevi za presojo ustavnosti  predlagali tudi v Banki Slovenije. V konkretni zadevi se namreč obravnavajo  pravna vprašanja, ki so širše relevantna v EU,« pravijo v naši centralni banki.
 
Ustavno sodišče se je na evropsko obrnilo, ker meni, da sklicevanje predlagateljice na pravo EU ni nepomembno. Poleg tega ustavno sodišče opozarja, da se v tej zadevi zastavljajo nekatera širše pomembna vprašanja v zvezi z razlago načel prava EU o neodvisnosti centralne banke in o prepovedi monetarnega financiranja, ki sta pomembni tudi za razlago načela samostojnosti centralne banke iz 152. člena ustave. Izpostavlja tudi dolgotrajnost reševanja zapleta z razlastitvami, zaradi česar »se vse bolj resno izpostavlja ogroženost uresničevanja človekove pravice do sojenja v razumnem roku nekdanjih imetnikov«.

 
 

Komentarji: