Ustavno sodišče sprejelo nove pobude bančnih razlaščencev
Odločitev ustavnega sodišča bo, kot kaže, čakala zahtevano presojo sodišča Evropske unije.
Odpri galerijo
Foto Leon Vidic/Delo
Potem ko je ustavno sodišče že lani na zahtevo Banke Slovenije zadržalo izvajanje zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, je zdaj v obravnavo sprejelo še nekatere druge pobude, ki izpodbijajo več določb omenjenega zakona. Presojo določila, ki nalaga javno objavo podatkov le o tožnikih, ki dejansko vložijo tožbo.
Sodišče je sicer menilo, da bi moralo zavreči tudi druge njihove pobude, vendar da so okoliščine tega primera izjemne. Kot ugotavljajo, so pobudniki v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj: »Pobudniki in tisti v podobnem položaju zaradi izbrisa lahko odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.« Spomnimo, da je od izbrisa za skoraj milijardo evrov podrejenih obveznic in delnic bank, ki je prizadelo prek 100.000 vlagateljev, minilo že več kot sedem let.
Aleš Kaluža, odvetnik enega od pobudnika Tadeja Kotnika, pravi, da je odločitev ustavnega sodišča, da v celoti sprejme v obravnavo njihovo pobudo za oceno ustavnosti na eni strani razlog za veselje, na drugi strani pa za skrb: »Veselje, ker bomo še pred zaključkom vseh odškodninskih postopkov deležni vsebinske obravnave vseh tistih določb zakona, ki smo jih v pobudi identificirali kot ustavno sporne. Skrbi pa nas, da je ustavno sodišče pobudo formalno sprejelo v obravnavo, a namerava kljub temu čakati na odgovor sodišča Evropske unije na vprašanja, ki jih je postavilo v postopka obravnave zahteve Banke Slovenije, in je zato pred nami še nekaj let čakanja, po katerem ne bomo časovno nič na boljšem, kot če pobuda ne bi bila sprejeta.«
Ker kot pravi pri večini vprašanj, ki jih odpira zakon, ne gre za vprašanja prava EU, ustavno sodišče pozivajo, da z reševanjem njihove pobude ne odlaša do prejema odgovora sodišča EU.
Izvajanje tega zakona in s tem tudi možnosti vlaganja odškodninskih tožb razlaščenih vlagateljev zoper Banko Slovenije ves ta čas stoji. A ustavni sodniki menijo, da so vprašanja pravkar sprejetih ustavnih pobud tesno povezana s tistimi iz zahteve Banke Slovenije.
Sodišče je sicer menilo, da bi moralo zavreči tudi druge njihove pobude, vendar da so okoliščine tega primera izjemne. Kot ugotavljajo, so pobudniki v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj: »Pobudniki in tisti v podobnem položaju zaradi izbrisa lahko odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.« Spomnimo, da je od izbrisa za skoraj milijardo evrov podrejenih obveznic in delnic bank, ki je prizadelo prek 100.000 vlagateljev, minilo že več kot sedem let.
Grenko-sladko veselje
Aleš Kaluža, odvetnik enega od pobudnika Tadeja Kotnika, pravi, da je odločitev ustavnega sodišča, da v celoti sprejme v obravnavo njihovo pobudo za oceno ustavnosti na eni strani razlog za veselje, na drugi strani pa za skrb: »Veselje, ker bomo še pred zaključkom vseh odškodninskih postopkov deležni vsebinske obravnave vseh tistih določb zakona, ki smo jih v pobudi identificirali kot ustavno sporne. Skrbi pa nas, da je ustavno sodišče pobudo formalno sprejelo v obravnavo, a namerava kljub temu čakati na odgovor sodišča Evropske unije na vprašanja, ki jih je postavilo v postopka obravnave zahteve Banke Slovenije, in je zato pred nami še nekaj let čakanja, po katerem ne bomo časovno nič na boljšem, kot če pobuda ne bi bila sprejeta.«
Ker kot pravi pri večini vprašanj, ki jih odpira zakon, ne gre za vprašanja prava EU, ustavno sodišče pozivajo, da z reševanjem njihove pobude ne odlaša do prejema odgovora sodišča EU.
Izvajanje tega zakona in s tem tudi možnosti vlaganja odškodninskih tožb razlaščenih vlagateljev zoper Banko Slovenije ves ta čas stoji. A ustavni sodniki menijo, da so vprašanja pravkar sprejetih ustavnih pobud tesno povezana s tistimi iz zahteve Banke Slovenije.
