V Hrastniku bo zrasla skupnostna sončna elektrarna
V Hrastniku bo letos začela delovati največja skupnostna sončna elektrarna v državi. Postavili jo bodo na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, njena kapaciteta pa bo 300 kilovatov. Vrednost naložbe, ki jo bodo zaključili v poletnih mesecih, je ocenjena na 235.000 evrov.
Način financiranja naložbe vključuje začetne vložke vključenih odjemalcev v višini 150 evrov na en kilovat kapacitete, s čimer se bo pokrilo približno 20 odstotkov investicije. Nadaljnjih 20 odstotkov bo pokritih s sofinanciranjem ministrstva za infrastrukturo v sklopu javnega razpisa za nepovratna sredstva za sončne elektrarne, preostalih 60 odstotkov pa bo pokritih s kreditom.
Energetska zadruga Zeleni hrast
Občina Hrastnik bo tako kot prva slovenska občina svojim občanom ponudila možnost, da se vključijo v energetsko zadrugo ter proizvajajo in se preskrbujejo z električno energijo s pomočjo sonca. Še ta mesec bo občina ustanovila energetsko zadrugo Zeleni hrast.
Skupnostna sončna elektrarna v Hrastniku bo prva skupnostna zadružna samopreskrbna sončna elektrarna v Sloveniji. Ponudila bo možnost proizvajanja lastne električne energije iz sonca tudi za tiste, ki nimajo lastne strehe za postavitev sončne elektrarne. Občina bo za elektrarno zagotovila lokacijo, občani pa se bodo lahko vključili v skupnost obnovljivih virov energije (OVE) ter na ta način proizvajali lastno električno energijo.
Vsi vključeni v skupnost OVE, tako občina in šola kot občani, bodo pri tem tudi prihranili, obenem pa zagotovili koristi za okolje v obliki znižanja emisij ogljikovega dioksida.
Projekt, ki ohranja koristi v okolju
Predstavnik Sončne zadruge Tomaž Zver je ocenil, da je pri zadrugah ključno, da so upravljane demokratično, po načelu en član, en glas. Ravno zaradi tega so najprimernejše za izvajanje skupnostnih projektov uporabe obnovljivih virov. Zaradi svojega demokratičnega upravljanja zagotavljajo, da se finančne in družbene koristi ohranjajo v lokalnem okolju, je še dejal Zver.
Električna energija, ki jo bo sončna elektrarna proizvajala, se bo po principu neto meritev odštevala od porabljene energije odjemalcev, ki bodo vključeni v projekt. To se bo sodelujočim pri projektu poznalo pri stroških električne energije. V obdobju prvih 15 let se jim bo skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 odstotkov, po izteku tega obdobja pa za približno 65 odstotkov, saj bo kredit za elektrarno odplačan. Življenjska doba takšne elektrarne je predvidoma 25 do 30 let. STA
