V petek razpis vavčerjev za nujno digitalizacijo MSP
V EU kar 70 odstotkov mikro, malih in srednjih podjetij še ni izdelalo svoje digitalne strategije.
Odpri galerijo
Po indeksu digitalizacije je Slovenija v evropskem povprečju. FOTO Reuters
Da so slovenska mikro, mala in srednja podjetja (MSP) hrbtenica gospodarstva, je znano dejstvo. Kako pa bo ta hrbtenica prenašala bremena digitalizacije, ki postaja nova realnost? Vsekakor teže kot »veliko« gospodarstvo, a izbire pravzaprav ni. O tem, kako »skupaj v digitalno podjetništvo«, je tekla beseda na današnji konferenci MSP, šesti po vrsti, v organizaciji Podjetniško-trgovske zbornice (PTZ) pri GZS, tokrat po bolj pražnjem scenosledu, saj PTZ praznuje 40 let delovanja.
Slovenija se je po indeksu digitalnega gospodarstva lani uvrstila na 15. mesto v EU, za dve mesti više kot leto prej, ministrstvo za gospodarstvo pa želi v prihodnje »rezultat« izboljšati še za dve mesti. Država je znatno napredovala pri uporabi internetnih storitev, pri objavljanju digitalnih javnih storitev, nad povprečjem EU pa ostaja tudi pri vključevanju digitalne tehnologije v podjetja.
Gospodarsko ministrstvo se po besedah njegove predstavnice Karin Žvokelj intenzivno usmerja prav v to področje. Do leta 2023 namenja zgolj za MSP 32 milijonov evrov. Konkretno: podpira storitve digitalnega inovacijskega stičišča (ki je krovna institucija digitalizacijskih procesov), v okviru Spirita razpisuje sredstva za izvoznike za e-poslovanje, junija bo objavljen razpis za kar 12 milijonov evrov za digitalno transformacijo MSP, predvsem v vzhodni kohezijski regiji. In nenazadnje, v petek bo Slovenski podjetniški sklad objavil tretji niz vavčerjev za digitalizacijo (spodbude manjših vrednosti do 10.000 evrov), in sicer za dvig digitalnih kompetenc, za izdelavo digitalne strategije, za kibernetsko varnost in za digitalni marketing. To bo omogočilo podjetjem, da bodo najeli zunanje strokovnjake, ki jim bodo pomagali pripraviti digitalno strategijo »od vrha navzdol«. Kar pomeni, najprej usposobiti vodstva, ki bodo ustvarila okolje za spremembe, spodbudila pridobivanje digitalnih kompetenc, najprej pri sebi, nato pri zaposlenih.
O digitalizaciji je veliko govora v velikih podjetjih, mala in srednja, zlasti pa mikro, se nanjo šele pripravljajo. Večinoma pa niti to še ne. In Slovenija pri tem ni nikakršna posebnost, vse članice EU se spopadajo s podobnimi težavami, ene bolj, druge manj. Kot je poudaril gost na omizju z naslovom Pomen digitalizacije za MSP, Stefan Moritz iz evropske zveze združenj malih in srednjih podjetij, kar 70 odstotkov MSP v EU nima nikakršne digitalne strategije. Kaj se jim zaradi tega utegne zgoditi? Tekmeci, ki bodo uporabili inteligentna orodja, optimizirali proizvodnjo, znižali stroške, jih bodo prehiteli, v nekaj letih lahko ostanejo brez posla. Zato je nemudoma treba začeti ukrepati, spremeniti poslovni model, usposobiti zaposlene, morda zaposliti nove kadre, ki poznajo sodobne tehnologije.
Ena najbolj zapletenih in slabo razumljenih je na primer tehnologija blockchain (ki ne pomeni le kriptovalut in rudarjenja, je opozoril Patrick Gibbels iz evropskega združenja malih podjetnikov ESBA), a ponuja številne možnosti za pohitritev postopkov, izboljšanje kakovosti izdelkov in storitev, racionalizacijo procesov, tako v transportu, logistiki, pa tudi v financiranju MSP. In ker je to tehnologija, ki je razpršena med tisoče uporabnikov, je zato varnejša, je poudaril Gibbels.
Digitalizacija je torej nujna, mala in srednja podjetja pa zanjo nimajo ne kadrov, ne znanja in ne denarja. V skupini SME je več kot 20 odstotkov podjetij zelo slabo digitalno opremljenih (imajo nizek digitalni indeks), mnoga predvsem mikro podjetja, sploh ne uporabljajo nobenih digitalnih orodij. Kljub vsemu smo, kot rečeno, po indeksu digitalizacije v evropskem povprečju. Je to za državo dovolj dobro? »Slovenska gospodarska uspešnost temelji na inženirskem znanju, odličnih proizvodih in polproizvodih, ki jih izvažamo,« je na lastno vprašanje odgovoril Nenad Šutanovac, direktor GZS-ZIT, »jutri pa verjetno ne bo več, zato je treba razmisliti o transformaciji poslovanja. Začeti je treba pri razumevanju, kaj se dogaja v okolju. Digitalne navade prenašamo iz zasebnega življenja v poslovna okolja, od dobaviteljev pričakujemo drugačen pristop kot pred leti. Tehnologije omogočajo, da se trg hitro spreminja.«
Omenil je tudi nevarnosti in priložnosti, ki jih malim podjetjem pomenijo velike platforme (npr. Booking.com, Uber), katerih prednost so ogromne količine podatkov, s katerimi razpolagajo, in iz njih generirane pametne rešitve.
EU si sicer prizadeva, da bi z različnimi spodbudami pospešila digitalizacijo, a po drugi strani podjetja pri tem ovira s svojo regulativo, ki poskuša, pogosto neuspešno, krmariti med nujnim in možnim, med ščitenjem pravic potrošnikov ali ponudnikov in oviranjem gospodarske aktivnosti. Primera take regulative sta evropska direktiva o varstvu osebnih podatkov, GDPR, in direktiva o avtorskih pravicah.
Kar zadeva prvo, so si podjetniške asociacije na evropski ravni v procesu sprejemanja GDPR prizadevale, da na primer ne bi bilo treba vsakemu cvetličarju ali peku imeti svojega pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov. Takih absurdnih zahtev jev direktivi še nekaj, a je pobudnikom kljub njihovi prepričljivosti na koncu spodletelo in predlagana izjema ni bila sprejeta. MSP so v tem pogledu žrtve sistema, katerega osnovni namen je sicer dober, sta menila oba evropska gosta.
Na konferenci so se na posebnem panelu ukvarjali s financiranjem MSP (prek banke SID in Slovenskega podjetniškega sklada, ki je dobitnik letošnjega zborničnega priznanja Pomladni veter za svoj prispevek k razvoju podjetništva), posebej s financiranjem prek tehnologije veriženja podakovnih blokov, posebno delavnico pa so posvetili varovanju osebnih podatkov po direktivi GDPR.
V petek novi vavčerji
Slovenija se je po indeksu digitalnega gospodarstva lani uvrstila na 15. mesto v EU, za dve mesti više kot leto prej, ministrstvo za gospodarstvo pa želi v prihodnje »rezultat« izboljšati še za dve mesti. Država je znatno napredovala pri uporabi internetnih storitev, pri objavljanju digitalnih javnih storitev, nad povprečjem EU pa ostaja tudi pri vključevanju digitalne tehnologije v podjetja.
Gospodarsko ministrstvo se po besedah njegove predstavnice Karin Žvokelj intenzivno usmerja prav v to področje. Do leta 2023 namenja zgolj za MSP 32 milijonov evrov. Konkretno: podpira storitve digitalnega inovacijskega stičišča (ki je krovna institucija digitalizacijskih procesov), v okviru Spirita razpisuje sredstva za izvoznike za e-poslovanje, junija bo objavljen razpis za kar 12 milijonov evrov za digitalno transformacijo MSP, predvsem v vzhodni kohezijski regiji. In nenazadnje, v petek bo Slovenski podjetniški sklad objavil tretji niz vavčerjev za digitalizacijo (spodbude manjših vrednosti do 10.000 evrov), in sicer za dvig digitalnih kompetenc, za izdelavo digitalne strategije, za kibernetsko varnost in za digitalni marketing. To bo omogočilo podjetjem, da bodo najeli zunanje strokovnjake, ki jim bodo pomagali pripraviti digitalno strategijo »od vrha navzdol«. Kar pomeni, najprej usposobiti vodstva, ki bodo ustvarila okolje za spremembe, spodbudila pridobivanje digitalnih kompetenc, najprej pri sebi, nato pri zaposlenih.
70 odstotkov brez strategije
O digitalizaciji je veliko govora v velikih podjetjih, mala in srednja, zlasti pa mikro, se nanjo šele pripravljajo. Večinoma pa niti to še ne. In Slovenija pri tem ni nikakršna posebnost, vse članice EU se spopadajo s podobnimi težavami, ene bolj, druge manj. Kot je poudaril gost na omizju z naslovom Pomen digitalizacije za MSP, Stefan Moritz iz evropske zveze združenj malih in srednjih podjetij, kar 70 odstotkov MSP v EU nima nikakršne digitalne strategije. Kaj se jim zaradi tega utegne zgoditi? Tekmeci, ki bodo uporabili inteligentna orodja, optimizirali proizvodnjo, znižali stroške, jih bodo prehiteli, v nekaj letih lahko ostanejo brez posla. Zato je nemudoma treba začeti ukrepati, spremeniti poslovni model, usposobiti zaposlene, morda zaposliti nove kadre, ki poznajo sodobne tehnologije.
Ena najbolj zapletenih in slabo razumljenih je na primer tehnologija blockchain (ki ne pomeni le kriptovalut in rudarjenja, je opozoril Patrick Gibbels iz evropskega združenja malih podjetnikov ESBA), a ponuja številne možnosti za pohitritev postopkov, izboljšanje kakovosti izdelkov in storitev, racionalizacijo procesov, tako v transportu, logistiki, pa tudi v financiranju MSP. In ker je to tehnologija, ki je razpršena med tisoče uporabnikov, je zato varnejša, je poudaril Gibbels.
Dobro ne bo več dovolj
Digitalizacija je torej nujna, mala in srednja podjetja pa zanjo nimajo ne kadrov, ne znanja in ne denarja. V skupini SME je več kot 20 odstotkov podjetij zelo slabo digitalno opremljenih (imajo nizek digitalni indeks), mnoga predvsem mikro podjetja, sploh ne uporabljajo nobenih digitalnih orodij. Kljub vsemu smo, kot rečeno, po indeksu digitalizacije v evropskem povprečju. Je to za državo dovolj dobro? »Slovenska gospodarska uspešnost temelji na inženirskem znanju, odličnih proizvodih in polproizvodih, ki jih izvažamo,« je na lastno vprašanje odgovoril Nenad Šutanovac, direktor GZS-ZIT, »jutri pa verjetno ne bo več, zato je treba razmisliti o transformaciji poslovanja. Začeti je treba pri razumevanju, kaj se dogaja v okolju. Digitalne navade prenašamo iz zasebnega življenja v poslovna okolja, od dobaviteljev pričakujemo drugačen pristop kot pred leti. Tehnologije omogočajo, da se trg hitro spreminja.«
Omenil je tudi nevarnosti in priložnosti, ki jih malim podjetjem pomenijo velike platforme (npr. Booking.com, Uber), katerih prednost so ogromne količine podatkov, s katerimi razpolagajo, in iz njih generirane pametne rešitve.
Zgubljeni med nujnim in možnim
EU si sicer prizadeva, da bi z različnimi spodbudami pospešila digitalizacijo, a po drugi strani podjetja pri tem ovira s svojo regulativo, ki poskuša, pogosto neuspešno, krmariti med nujnim in možnim, med ščitenjem pravic potrošnikov ali ponudnikov in oviranjem gospodarske aktivnosti. Primera take regulative sta evropska direktiva o varstvu osebnih podatkov, GDPR, in direktiva o avtorskih pravicah.
Kar zadeva prvo, so si podjetniške asociacije na evropski ravni v procesu sprejemanja GDPR prizadevale, da na primer ne bi bilo treba vsakemu cvetličarju ali peku imeti svojega pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov. Takih absurdnih zahtev jev direktivi še nekaj, a je pobudnikom kljub njihovi prepričljivosti na koncu spodletelo in predlagana izjema ni bila sprejeta. MSP so v tem pogledu žrtve sistema, katerega osnovni namen je sicer dober, sta menila oba evropska gosta.
Na konferenci so se na posebnem panelu ukvarjali s financiranjem MSP (prek banke SID in Slovenskega podjetniškega sklada, ki je dobitnik letošnjega zborničnega priznanja Pomladni veter za svoj prispevek k razvoju podjetništva), posebej s financiranjem prek tehnologije veriženja podakovnih blokov, posebno delavnico pa so posvetili varovanju osebnih podatkov po direktivi GDPR.
