Španska multimedijska družba Mediapro je kupila slovensko Videoprodukcijo Kregar (VPK). V lastništvo ene največjih neodvisnih produkcijskih hiš v Sloveniji je formalno vstopila po skoraj treh letih sodelovanja, je za
STA pojasnil direktor
Andrej Kregar. V VPK predvidevajo, da bodo na ta način povečali prisotnost, prihodke in zaposlene.
Združevanje trajalo tri leta
Vsota združitve po poročanju poslovnega dnevnika
Expansion ni znana, se bodo pa s tem Mediaproju, ki ima podružnice v še devetih mestih, pretežno v Evropi, in 5600 zaposlenih, pridružili tudi zaposleni v VPK. Teh je po Kregarjevih besedah okrog 50.
Po njegovih navedbah je postopek združevanja trajal skoraj tri leta, toliko časa z njimi tudi sodelujejo. Za to potezo so se odločili, ker si »brez takšnega partnerja ne predstavljajo resne širitve znotraj Slovenije, ki je sicer zanemarljiv trg, še manj pa znotraj interesnih trgov po Evropi – v Avstriji, Srbiji in na Hrvaškem«.
Andrej Kregar, direktor VPK:Mediapro je največja produkcijska hiša v Evropi, ki razpolaga tudi s pravicami – športnimi in televizijskimi. Znotraj nje je več kot 100 družb, ki poslujejo neodvisno druga od druge, so »funkcionalno kompatibilne in se ne prekrivajo«. »Tako da se poslovanje kvečjemu širi, ne krči,« je dodal Kregar.
Portal
siol.net poroča, da je Mediapro, ki na leto ustvari več kot 1,6 milijarde evrov prihodkov, v lastništvo VPK vstopil prek dokapitalizacije. Bil je eden od največjih upnikov VPK, v njegov kapital pa je pretvoril za malo več kot 300.000 evrov terjatev. Ustanovitelj in direktor Kregar je družbi prodal 75-odstotni delež podjetja, medtem ko preostanek še naprej obvladuje sam oziroma drugi vodilni v VPK.
VPK se podpisuje pod več znanih slovenskih filmov, kot producent med drugim pod celovečerce
Za konec časa Eme Kugler,
Nikoli nisva šla v Benetke Blaža Kutina in
Lajf Vita Tauferja (vsi 2008), kot koproducent pa med drugim pod filme
Kruh in mleko Jana Cvitkoviča,
Oda Prešernu Martina Srebotnjaka,
Poker Vincija Voguea Anžlovarja (vsi 2001) in
Pokrajina št. 2 Vinka Möderndorferja (2008).
Komentarji