Ukrep čakanja na delo do konca septembra
Skupni znesek izplačil delodajalcem bo za ta ukrep jutri znašal 268,7 milijona evrov.
Odpri galerijo
Janez Cigler Kralj: »Stanje na trgu dela nakazuje na to, da je ukrep za delavce in delodajalce še vedno potreben. Za mesec september 2020 so potrebna sredstva ocenjena v višini 16,5 milijona evrov.« FOTO: Matej Družnik/Delo
Vlada je do konca septembra podaljšala ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na čakanju na delo, je sporočil minister za delo Janez Cigler Kralj: »Stanje na trgu dela nakazuje na to, da je ukrep za delavce in delodajalce še vedno potreben. Za mesec september 2020 so potrebna sredstva ocenjena v višini 16,5 milijona evrov.«
Zavod za zaposlovanje bo jutri delodajalcem z delavci na čakanju na delo nakazal 10,3 milijona evrov. Skupni znesek izplačil za ta ukrep bo tako dosegel 268,7 milijona evrov. Ukrep se je ob koncu avgusta iztekel, a ga je vlada podaljšala v september. Za morebitna dodatna podaljšanja bo potrebna sprememba zakona.
Podaljšanje ukrepa čakanje na delo zahtevajo v gospodarstvu. Na Obrtno-podjetniški zbornici predlagajo podaljšanje ukrepa do konca leta za najbolj ogrožene skupine delodajalcev. Z bistveno manjšim poslovanjem kot pred pandemijo se soočajo hotelirji v večjih mestih, industrija srečanj (torej glasbeniki, organizatorji dogodkov, sejmarji), turistični prevozniki …
Janez Cigler Kralj je ta teden na srečanju z obrtniki dejal, da je bolj kot čakanju na delo naklonjen spodbujanju dela za skrajšan delovni čas. Ta ukrep, pripravljen po nemškem vzoru, kjer so ga ta teden podaljšali do konca prihodnjega leta, pri nas velja do konca tega leta.
Obstaja skrb, da bi se po odpravi ukrepa čakanja na delo povečala brezposelnost. Vlada je tudi s tem ukrepom omejila rast števila nezaposlenih. To se je po skoku aprila in maja v poletju stabiliziralo; konec julija je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 89.397 brezposelnih, le 20 več kot mesec prej. V primerjavi z julijem lani je bila brezposelnost višja za četrtino.
Številna podjetja so se zaradi krize odločila za odpuščanja, med njimi upravljalec ljubljanskega letališča Fraport Slovenija ter avtomobilski dobavitelji Mahle, Boxmark leather in LTH Castings. V slednjem so pojasnili, da je upad naročil v marcu in aprilu »kljub izrednim varčevalnim ukrepom in ukrepom v okviru zakonodajnih kriznih paketov zahteval tudi prilagajanje števila zaposlenih«.
V LTH Castings so še dodali, da so zaradi protikoronskih ukrepov jedro zaposlenih uspeli ohranili: »Glede na okrevanje avtomobilskega trga smo z julijem izstopili iz vseh shem državne pomoči in smo postopoma začeli ponovno zaposlovanje glede na potrebe po oddelkih. V podjetju ne najemamo agencijskih delavcev.«
V škofjeloškem podjetju so še pojasnili, da se naročila postopoma vračajo v načrtovane okvire: »Z optimizmom pa nas navdaja tudi dejstvo, da razvojna aktivnost pri kupcih, vsaj pri strateških projektih, ni bistveno upadla.« V zadnjem obdobju so pridobili številne nove posle, pri najpomembnejših kupcih pa so razvojni partner tudi pri komponentah elektromobilnosti, ki je prihodnost avtomobilske industrije, so optimizem izrazili v podjetju.
LTH Castings je med podjetji, ki so na čakanje na delo poslali največ delavcev. Na vrhu seznama delodajalcev je sicer Revoz, sledijoi Mahle, HIT, SŽ - Vleka in tehnika ter LTH Castings.
Zavod za zaposlovanje bo jutri delodajalcem z delavci na čakanju na delo nakazal 10,3 milijona evrov. Skupni znesek izplačil za ta ukrep bo tako dosegel 268,7 milijona evrov. Ukrep se je ob koncu avgusta iztekel, a ga je vlada podaljšala v september. Za morebitna dodatna podaljšanja bo potrebna sprememba zakona.
Obrtniki bi radi podaljšanje do konca leta
Podaljšanje ukrepa čakanje na delo zahtevajo v gospodarstvu. Na Obrtno-podjetniški zbornici predlagajo podaljšanje ukrepa do konca leta za najbolj ogrožene skupine delodajalcev. Z bistveno manjšim poslovanjem kot pred pandemijo se soočajo hotelirji v večjih mestih, industrija srečanj (torej glasbeniki, organizatorji dogodkov, sejmarji), turistični prevozniki …
Janez Cigler Kralj je ta teden na srečanju z obrtniki dejal, da je bolj kot čakanju na delo naklonjen spodbujanju dela za skrajšan delovni čas. Ta ukrep, pripravljen po nemškem vzoru, kjer so ga ta teden podaljšali do konca prihodnjega leta, pri nas velja do konca tega leta.
Odpuščanja pri avtomobilskih dobaviteljih
Obstaja skrb, da bi se po odpravi ukrepa čakanja na delo povečala brezposelnost. Vlada je tudi s tem ukrepom omejila rast števila nezaposlenih. To se je po skoku aprila in maja v poletju stabiliziralo; konec julija je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 89.397 brezposelnih, le 20 več kot mesec prej. V primerjavi z julijem lani je bila brezposelnost višja za četrtino.
Številna podjetja so se zaradi krize odločila za odpuščanja, med njimi upravljalec ljubljanskega letališča Fraport Slovenija ter avtomobilski dobavitelji Mahle, Boxmark leather in LTH Castings. V slednjem so pojasnili, da je upad naročil v marcu in aprilu »kljub izrednim varčevalnim ukrepom in ukrepom v okviru zakonodajnih kriznih paketov zahteval tudi prilagajanje števila zaposlenih«.
V LTH Castings so še dodali, da so zaradi protikoronskih ukrepov jedro zaposlenih uspeli ohranili: »Glede na okrevanje avtomobilskega trga smo z julijem izstopili iz vseh shem državne pomoči in smo postopoma začeli ponovno zaposlovanje glede na potrebe po oddelkih. V podjetju ne najemamo agencijskih delavcev.«
V škofjeloškem podjetju so še pojasnili, da se naročila postopoma vračajo v načrtovane okvire: »Z optimizmom pa nas navdaja tudi dejstvo, da razvojna aktivnost pri kupcih, vsaj pri strateških projektih, ni bistveno upadla.« V zadnjem obdobju so pridobili številne nove posle, pri najpomembnejših kupcih pa so razvojni partner tudi pri komponentah elektromobilnosti, ki je prihodnost avtomobilske industrije, so optimizem izrazili v podjetju.
LTH Castings je med podjetji, ki so na čakanje na delo poslali največ delavcev. Na vrhu seznama delodajalcev je sicer Revoz, sledijoi Mahle, HIT, SŽ - Vleka in tehnika ter LTH Castings.
