Odslej sedem tisočakov za roman leta

Medijska hiša Delo od leta 1991 podeljuje nagrado kresnik za najboljši roman. Ta je zadnjih nekaj let znašala 5000 evrov. Eden od finalistov, Mirana Likar, Borut Kraševec, Gašper Kralj, Vincenc Gotthardt ali Feri Lainšček, bo letos za zmago prejel 7000 evrov.



Odločitev je poklon kakovostnemu slovenskemu romanopisju, ki je zaradi tega, ker smo majhen narod, čigar jezik govori le nekaj več kot dva milijona govorcev, toliko bolj dragoceno. Knjižna produkcija je bogata in je niti epidemija ni ustavila. Lani je izšlo okrog 150 romanov, ki jih je prebirala kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Igor Divjak in Igor Žunković ter od začetka pomladi ožila seznam najboljših. Vest simbolično prihaja v času, ko se zdi, da bo kulturna sfera po dolgotrajnem zaprtju in negotovosti vendarle nekoliko lažje zadihala, čeprav je eno od področij, ki so ga razmere v zadnjem letu najbolj prizadele, in si najverjet­neje še nekaj časa ne bo opomogla. »Da je znesek, ki ga bo Delo letos namenilo lavreatu ali lavreatinji, višji kot v preteklih letih, nas lahko samo veseli, saj je to znamenje, da spoštujemo sodobno slovensko književnost. Morda pa je v tem še droben namig vsem drugim, od založnikov do bralcev, da je intelektualno in umetniško ustvarjanje treba ceniti, pa tudi ustrezno plačilo si zasluži,« je poudarila Mimi Podkrižnik.
 

Pogovori z nominiranci

Tedne do podelitve 31. kresnika, ki bo, kot je v navadi, na kresni večer, 23. junija na Rožniku, bomo pospremili z vsebinami, v katerih boste lahko pobliže spoznali nominirance, izvedeli več o delu žirije, sodelovali v nagradni igri ter rešili križanko s petimi finalisti. Prihodnji teden boste lahko na kulturnih straneh dnevnega časopisa prebrali zanimive intervjuje o romanih Pripovedovalec (Goga), Agni (LUD Šerpa), Škrbine (*cf.), Na drugem koncu sveta (Mohorjeva Celovec) in Kurji pastir (Beletrina).

»Raziskovanje dvajsetega stoletja in razmer, ki so privedle do razpada in rojstva držav, vojn, zmag in porazov, ki so vplivale tudi na moje življenje in mlele posameznika v fino snov, če ga niso pogubile, mi je bilo v veselje, kakor so mi v veliko veselje odzivi bralcev na ta roman,« je o Pripovedovalcu povedala Mirana Likar.

Vznemirljiv roman Agni Boruta Kraševca, na zadnjem Slovenskem knjižnem sejmu ovenčan z nazivom najboljši prvenec, »se je rodil prav iz fascinacije nad mrgolenjem in večnim prenavljanjem življenja, seveda pa to ni bil edini vzgib za njegov nastanek. Na živalsko temo se je med procesom pisanja navezala ljubezenska, ki me od nekdaj vznemirja.«

Roman Gašperja Kralja Škrbine je pravkar prejel Cankarjevo nagrado za najbolj izvirno literarno delo preteklega leta. Ob nominaciji za kresnika je pisatelj o tem delu povedal, da »se posveča prazninam, vrzelim, zamolkom in mankom. Od tod tudi naslov: škrbine kot praznine ali vrzeli z ostrimi robovi, na katerih se rojevata literatura in umetnost.«

Z Vincencem Gotthardtom se nominacije njegovega romana Na drugem koncu sveta veseli celotna slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem. »Dogajanje okrog kresnika je viden znak skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki ga povezuje slovenska beseda v Sloveniji, na Koroškem in drugod po svetu. To omenjam zato, ker sem rad in brez kakršnekoli travme pripadnik slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Prav nominacija moje knjige med finaliste kresnika mi je ponovno potrdila, kako zelo se zmore slovenska narodna skupnost razveseliti, če je v ospredju beseda. ­Tokrat slovenska literarna ­beseda.«

Feri Lainšček, ki se s Kurjim pastirjem veseli že šestega kresnikovega finala (nagrado je doslej prejel dvakrat), nam je o knjigi, v kateri se vrača v najzgodnejše otroštvo, zaupal: »Pritrjujem tistim, ki menijo, da Kurji pastir ni spominska proza, temveč proza spomina. Zato mi je ta knjiga posebej ljuba. Še zmeraj jo nosim s sabo. Pa ne v torbi, ampak v duši.«