Ko dober film postane samoumeven
Deset let mestnega kina: Vsak v svojem filmu, skupaj v Kinodvoru – Bodo leta 2022 vrteli filme v štirih novih dvoranah?
Odpri galerijo
Desetletnico bodo v Kinodvoru slavili ves teden. Foto Roman Šipić
»To ni kino, namenjen le intelektualnim cinefilom,« je pred odprtjem Kinodvora 1. oktobra 2008 bodoče občinstvo pomiril Koen Van Daele, ki je pod novo direktorico Nino Peče prevzel vlogo programskega vodje v novem mestnem kinu. Ni si bilo lahko predstavljati, kaj natanko pomeni »odprt mestni kino z raznovrstnim programom, ki sega od kakovostnih žanrskih filmov do t. i. art filma«.
Po desetletju delovanja mestnega kina Kinodvor je to povsem jasno. Ob projektih, kot so Kinobalon, Prvič v kino, Kinotrip, Filmska srečanja ob kavi, Kino v plenicah, in ob tem, da se je film prelil na mestne trge, dvorišča in pod zvezde, se nihče več ne sprašuje, kaj so kinodvorovci mislili z vizijo ustvariti prepoznaven program, utemeljen na kakovosti. Tudi strah, da v mestu ni dovolj občinstva za filme z zahtevnejšo vsebino, se je razblinil z zadnjo jesensko meglo. Že prvo leto je Kinodvor po obiskanosti presegel lastna pričakovanja, v petih letih pa dosegel največjo možno izkoriščenost prostora. Danes se zdi, da vse poti vodijo v kino(dvor).
Kino na Kolodvorski je rasel v devastaciji, ki sta jo povzročili privatizacija kinodvoran in komercializacija filmskega programa s prihodom Koloseja leta 2001. »Kino je izgubil velik del občinstva. Prvi spomin na kino za najmlajše pa je bil neločljivo povezan z nakupovalnim središčem, pokovko in filmi, ki se, podobno kot vse okoli nas, vrtijo bliskovito,« se je spomnila začetkov Nina Peče, ki je zaradi tega že na začetku širše strateško razmišljala o razvoju kulturne in turistične ponudbe v mestu.
Ena izmed ključnih nalog, ki jih je novi ekipi naložila ustanoviteljica kina, Mestna občina Ljubljana, je bilo široko poslanstvo izvajanja filmsko-kulturne vzgoje. To je kmalu preseglo lokalni domet in se pokazalo za kulturni projekt nacionalnega pomena, saj je s programsko politiko in zavzetim delovanjem na področju filmsko-kulturne vzgoje Kinodvor vplival na spremembe v prikazovanju filmov po državi, predvsem so povzeli zgled v različnih kinih Art kino mreže.
Uspeh Kinodvora v sorazmerno kratkem času je Nina Peče pripisala praznini, ki je pred desetletjem zazevala v prostoru brez kakovostne, premišljene in razvojno usmerjene filmske ponudbe, politični volji mestne občine in predani ekipi, z znanjem, voljo in navdihom za sodelovanje, povezovanje in uresničevanje vizije.
Ključno vprašanje, ki si ga je nova ekipa zastavila na začetku, je bilo, kako zagotoviti prihodnost kina in izboljšati doživetje ob ogledu filma. Ekipa Kinodvora je k nam preslikala prakso nekaterih evropskih kinematografov, t. i. event cinema, torej izkušnjo živ(ahn)ega kina, v katerem filmsko projekcijo spremljajo pogovori z ustvarjalci, ustvarjalne delavnice, strokovna srečanja, druženje po ogledu filma v filmski kavarni ter razstave in dogodki, povezani s filmom. Prizadevanja so Kinodvoru prinesla nagrado Europa Cinemas za najboljši kino za mlado občinstvo. Kinodvor je namreč prvi kino v samostojni Sloveniji, ki ima v ustanovnem aktu zapisano poslanstvo izvajanja filmske vzgoje, je povedala Petra Slatinšek, vodja tega segmenta v Kinodvoru.
Pri delu so so naslonili na preteklo delo pionirke filmske vzgoje Mirjane Borčić in Unescove smernice za kulturno-umetnostno vzgojo. Ekipa Kinodvora je tudi aktivno sodelovala pri oblikovanju strategije razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje, na podlagi katere bodo učenci zadnje triade osnovne šole in gimnazijci lahko med izbirnimi predmeti izbrali tudi filmsko vzgojo.
O uspehu Kinodvora pričajo tudi številke. V desetih letih so podvojili število obiskovalcev in število predvajanih filmov pa tudi število zaposlenih v javnem zavodu (na lastne stroške, je dodala Nina Peče). V desetih letih se je v Kinodvoru odvrtelo več kot 2300 filmov, ki si jih je na več kot 18.700 projekcijah ogledalo 1,84 milijona gledalcev. Na začetku delovanja so v Kinodvoru zavrteli nov film vsak drugi teden, v zadnjem času pa na leto zavrtijo okoli 60 novih filmov. Pomemben podatek je, da je večina teh filmov neangleško govorečih. »Te številke kažejo bistveno razliko v času pred in po Kinodvoru, ki je prispeval k večji raznolikosti programa na slovenskem tržišču. Kažejo tudi to, da v Sloveniji obstaja veliko zanimanje za kakovostne filme. To spodbuja tudi distributerje, da v slovenske kinematografe prinašajo nove naslove,« je povedal Koen Van Daele. Slovenski filmski distributerji so zdaj eden izmed glavnih strateških partnerjev kina.
Po mnenju Van Daeleja je največji dosežek Kinodvora to, da je njihova ponudba postala samoumevna. »Gledalci ne pričakujejo filmov, ki jih bodo zgolj zabavali. Pričakujejo kakovostno izkušnjo, brezhibno projekcijo, tiskan mesečnik s kakovostnimi besedili, zanimivo predstavitev filma, pogovor po filmu, posebne dogodke ... Gledalci so vedno bolj zahtevni, kar pomeni, da nam je uspelo zvišati standard in raven bomo morali zviševati tudi v prihodnje.«
Edina omejitev ambiciozni ekipi je za zdaj pomanjkanje prostora. Že pred leti so z MOL razvili načrt za minipleks v podhodu Ajdovščina, torej kino z več dvoranami, kjer bi lahko nadaljevali svojo vizijo filmskega središča, ki postavlja film v središče družbeno-kulturnega dogajanja. Projekt je že nekaj let v fazi odkupa lastniških zemljišč, a v Kinodvoru upajo, da bodo leta 2022 že vrteli filme v štirih novih dvoranah.
Po desetletju delovanja mestnega kina Kinodvor je to povsem jasno. Ob projektih, kot so Kinobalon, Prvič v kino, Kinotrip, Filmska srečanja ob kavi, Kino v plenicah, in ob tem, da se je film prelil na mestne trge, dvorišča in pod zvezde, se nihče več ne sprašuje, kaj so kinodvorovci mislili z vizijo ustvariti prepoznaven program, utemeljen na kakovosti. Tudi strah, da v mestu ni dovolj občinstva za filme z zahtevnejšo vsebino, se je razblinil z zadnjo jesensko meglo. Že prvo leto je Kinodvor po obiskanosti presegel lastna pričakovanja, v petih letih pa dosegel največjo možno izkoriščenost prostora. Danes se zdi, da vse poti vodijo v kino(dvor).
Kino na Kolodvorski je rasel v devastaciji, ki sta jo povzročili privatizacija kinodvoran in komercializacija filmskega programa s prihodom Koloseja leta 2001. »Kino je izgubil velik del občinstva. Prvi spomin na kino za najmlajše pa je bil neločljivo povezan z nakupovalnim središčem, pokovko in filmi, ki se, podobno kot vse okoli nas, vrtijo bliskovito,« se je spomnila začetkov Nina Peče, ki je zaradi tega že na začetku širše strateško razmišljala o razvoju kulturne in turistične ponudbe v mestu.
Ena izmed ključnih nalog, ki jih je novi ekipi naložila ustanoviteljica kina, Mestna občina Ljubljana, je bilo široko poslanstvo izvajanja filmsko-kulturne vzgoje. To je kmalu preseglo lokalni domet in se pokazalo za kulturni projekt nacionalnega pomena, saj je s programsko politiko in zavzetim delovanjem na področju filmsko-kulturne vzgoje Kinodvor vplival na spremembe v prikazovanju filmov po državi, predvsem so povzeli zgled v različnih kinih Art kino mreže.
Film kot doživetje: v Kinodvoru projekcije spremljajo pogovori z ustvarjalci. Prek skypa je nagovoril gledalce tudi režiser Alexander Payne. Foto Domen Pal
Več kot kino
Uspeh Kinodvora v sorazmerno kratkem času je Nina Peče pripisala praznini, ki je pred desetletjem zazevala v prostoru brez kakovostne, premišljene in razvojno usmerjene filmske ponudbe, politični volji mestne občine in predani ekipi, z znanjem, voljo in navdihom za sodelovanje, povezovanje in uresničevanje vizije.
Ključno vprašanje, ki si ga je nova ekipa zastavila na začetku, je bilo, kako zagotoviti prihodnost kina in izboljšati doživetje ob ogledu filma. Ekipa Kinodvora je k nam preslikala prakso nekaterih evropskih kinematografov, t. i. event cinema, torej izkušnjo živ(ahn)ega kina, v katerem filmsko projekcijo spremljajo pogovori z ustvarjalci, ustvarjalne delavnice, strokovna srečanja, druženje po ogledu filma v filmski kavarni ter razstave in dogodki, povezani s filmom. Prizadevanja so Kinodvoru prinesla nagrado Europa Cinemas za najboljši kino za mlado občinstvo. Kinodvor je namreč prvi kino v samostojni Sloveniji, ki ima v ustanovnem aktu zapisano poslanstvo izvajanja filmske vzgoje, je povedala Petra Slatinšek, vodja tega segmenta v Kinodvoru.
Pri delu so so naslonili na preteklo delo pionirke filmske vzgoje Mirjane Borčić in Unescove smernice za kulturno-umetnostno vzgojo. Ekipa Kinodvora je tudi aktivno sodelovala pri oblikovanju strategije razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje, na podlagi katere bodo učenci zadnje triade osnovne šole in gimnazijci lahko med izbirnimi predmeti izbrali tudi filmsko vzgojo.
Projekcija za starše z dojenčki v Kinodvoru. Foto: Matej Družnik/DELO
O uspehu Kinodvora pričajo tudi številke. V desetih letih so podvojili število obiskovalcev in število predvajanih filmov pa tudi število zaposlenih v javnem zavodu (na lastne stroške, je dodala Nina Peče). V desetih letih se je v Kinodvoru odvrtelo več kot 2300 filmov, ki si jih je na več kot 18.700 projekcijah ogledalo 1,84 milijona gledalcev. Na začetku delovanja so v Kinodvoru zavrteli nov film vsak drugi teden, v zadnjem času pa na leto zavrtijo okoli 60 novih filmov. Pomemben podatek je, da je večina teh filmov neangleško govorečih. »Te številke kažejo bistveno razliko v času pred in po Kinodvoru, ki je prispeval k večji raznolikosti programa na slovenskem tržišču. Kažejo tudi to, da v Sloveniji obstaja veliko zanimanje za kakovostne filme. To spodbuja tudi distributerje, da v slovenske kinematografe prinašajo nove naslove,« je povedal Koen Van Daele. Slovenski filmski distributerji so zdaj eden izmed glavnih strateških partnerjev kina.
Po mnenju Van Daeleja je največji dosežek Kinodvora to, da je njihova ponudba postala samoumevna. »Gledalci ne pričakujejo filmov, ki jih bodo zgolj zabavali. Pričakujejo kakovostno izkušnjo, brezhibno projekcijo, tiskan mesečnik s kakovostnimi besedili, zanimivo predstavitev filma, pogovor po filmu, posebne dogodke ... Gledalci so vedno bolj zahtevni, kar pomeni, da nam je uspelo zvišati standard in raven bomo morali zviševati tudi v prihodnje.«
Edina omejitev ambiciozni ekipi je za zdaj pomanjkanje prostora. Že pred leti so z MOL razvili načrt za minipleks v podhodu Ajdovščina, torej kino z več dvoranami, kjer bi lahko nadaljevali svojo vizijo filmskega središča, ki postavlja film v središče družbeno-kulturnega dogajanja. Projekt je že nekaj let v fazi odkupa lastniških zemljišč, a v Kinodvoru upajo, da bodo leta 2022 že vrteli filme v štirih novih dvoranah.
