Umrl je srbski igralec Ivan Bekjarev
Gledalci ga poznajo po angažmaju v serijah Odpisani, Srečni ljudje ali Boljše življenje, igral je tudi v Sloveniji.
Odpri galerijo
Seznam vlog Ivana Bekjareva je zelo dolg. Vrsto let je bil tudi gledališki pedagog, profesor igre na beograjski Akademiji umetnosti. FOTO: Wikipedia
V starosti 74 let je umrl znani srbski igralec Ivan Bekjarev, poroča srbski tisk. Njegovo življenje se je izteklo včeraj, zanj je bila usodna okužba z novim koronavirusom. Gledalcem se je vtisnil v spomin v serijah Boljše življenje (Bolji život) in Srečni ljudje (Srećni ljudi), srečati ga je bilo mogoče tudi na slovenskih odrskih deskah.
V sezoni 2015 je igral v slovensko-srbski koprodukciji ABC oder Krieg (Quasi una fantasia) v režiji Barbare Novakovič Kolenc. Dogajanje te predstave Iva Svetine je bilo postavljeno v obdobje med letoma 1831 in 1835 na Dunaj, kjer so se srečevali jezikoslovci in literati Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop, France Prešeren in drugi. Krstno so jo uprizorili v Prešernovem gledališču Kranj, Bekjarev je v njej igral Karadžića.
Sicer je bil rojen leta 1946 v Beogradu staršema, ki sta bila priseljenca, po rodu Makedonca. Študiral je na tamkajšnji fakulteti dramskih umetnosti, na filmskem platnu pa je leta 1967 debitiral v filmu Boksarji gredo v raj (Bokseri idu u raj). V seriji Odpisani (Otpisani) je leta 1974 igral Caneta Kurblo, v Srečnih ljudeh v letih 1993 in 1994 Boška Despotovića, v Boljšem življenju pa je kot Stevica Kurčubić nastopal v sezonah od leta 1987 do leta 1991.
Seznam njegovih vlog je sicer izjemno dolg. Vrsto let je bil tudi gledališki pedagog, profesor igre na beograjski akademiji umetnosti. Z novim koronovirusom se je okužil oktobra med snemanjem filma Bilo je nekoč v Srbiji (Bilo jednom u Srbiji).
Režiser in filmski kritik Milivoje Mića Milošević je umrl v 91. letu starosti. Za seboj je zapustil bogat filmski opus, bil je avtor nekaterih najbolj priljubljenih filmov v zgodovini jugoslovanske kinematografije.
Med drugim je režiral komedijo Tesna koža ter filme Laf v srcu, Pa kaj še, Drugarčine in Berlin kaput. Njegova dokumentarca De Jongovi (1975) in Žulj (1988) sta bila jugoslovanska kandidati za oskarja. V njegovem dokumentarnem opusu je tudi film Srce o prvem Jugoslovanu, ki so mu presadili srce. STA
V sezoni 2015 je igral v slovensko-srbski koprodukciji ABC oder Krieg (Quasi una fantasia) v režiji Barbare Novakovič Kolenc. Dogajanje te predstave Iva Svetine je bilo postavljeno v obdobje med letoma 1831 in 1835 na Dunaj, kjer so se srečevali jezikoslovci in literati Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop, France Prešeren in drugi. Krstno so jo uprizorili v Prešernovem gledališču Kranj, Bekjarev je v njej igral Karadžića.
Sicer je bil rojen leta 1946 v Beogradu staršema, ki sta bila priseljenca, po rodu Makedonca. Študiral je na tamkajšnji fakulteti dramskih umetnosti, na filmskem platnu pa je leta 1967 debitiral v filmu Boksarji gredo v raj (Bokseri idu u raj). V seriji Odpisani (Otpisani) je leta 1974 igral Caneta Kurblo, v Srečnih ljudeh v letih 1993 in 1994 Boška Despotovića, v Boljšem življenju pa je kot Stevica Kurčubić nastopal v sezonah od leta 1987 do leta 1991.
Seznam njegovih vlog je sicer izjemno dolg. Vrsto let je bil tudi gledališki pedagog, profesor igre na beograjski akademiji umetnosti. Z novim koronovirusom se je okužil oktobra med snemanjem filma Bilo je nekoč v Srbiji (Bilo jednom u Srbiji).
Umrl tudi režiser Milivoje Mića Milošević
Režiser in filmski kritik Milivoje Mića Milošević je umrl v 91. letu starosti. Za seboj je zapustil bogat filmski opus, bil je avtor nekaterih najbolj priljubljenih filmov v zgodovini jugoslovanske kinematografije.
Med drugim je režiral komedijo Tesna koža ter filme Laf v srcu, Pa kaj še, Drugarčine in Berlin kaput. Njegova dokumentarca De Jongovi (1975) in Žulj (1988) sta bila jugoslovanska kandidati za oskarja. V njegovem dokumentarnem opusu je tudi film Srce o prvem Jugoslovanu, ki so mu presadili srce. STA
