Želve, medvedi, lastovke in druge ptice
Začenja se 16. mednarodni festival animiranega filma.
Odpri galerijo
Ob široki paleti živali na Animateki v nadrealistični pustolovščini, ki obuja resnično epizodo v življenju Buñuela, ne gre brez slonov.
Foto arhiv Animateke
Za uvod nas bosta animirana cienast Luis Buñuel in kipar Ramón Acín popeljala na nadrealistično, a resnično, s spomini prežeto filmsko popotovanje po goratem predelu Španije v celovečerni animirani pustolovščini Buñuel v labirintu želv režiserja Salvadorja Simója. In to bo šele začetek.
Animateka tokrat prinaša kar 360 animiranih kratkih in 12 celovečernih filmov, ki se bodo odvrteli v sedmih dneh. Najboljši se bodo potegovali za nagrade v treh kategorijah: program vzhodne in srednje Evrope, mladi talenti Evrope in Slonov tekmovalni program, kjer bo o zmagovalcu odločala otroška žirija.
Sicer pa bo med 32 tekmovalnimi deli odločala mednarodna žirija, letos z zgledno prevlado ženskih kvot. V njej sedijo francoska umetnica Marie Paccou, tudi avtorica razstave slikofrcev v Slovenski kinoteki, priznana srbska animatorka Ana Nedeljković, umetniška direktorica dunajskega festivala Tricky Women Waltraud Grausgruber, ob njih pa še švedski avtor Jonas Odell, znan po videospotih za skupino Franz Ferdinand, in latvijski režiser Edmunds Jansons, ki je ustvaril letošnjo festivalsko podobo in bo razstavljal risbe v galeriji Kinodvora.
Posebno pozornost Animateka letos posveča državam ob Baltiku, Litvi, Latviji in Estoniji, z bogato animirano zgodovino in samosvojo animacijo, ki jo zaznamujejo absurden, komičen in bizaren slog. »V široki paleti filmov najdemo preplet prvovrstne obrti in meditativnega stanja duha pa tudi podton ukvarjanja s tistim, česar ni lahko izgovoriti. Tu ne gre za žanr: filmi so lahko absurdne komedije, primeri trezne nostalgije oziroma politične alegorije, celo otroški filmi,« je v popotnico programu zapisal urednik spletnega portala Zippy Frames Vassilis Kroustallis.
Številni baltski ustvarjalci bodo pospremili svoje filme v živo in na pogovorih z občinstvom ter strokovnih debatah (v okviru programa Animateka PRO, ki bo potekal v Stari mestni elektrarni) predstavili specifiko ustvarjanja v svojih državah. Animateka je namreč festival, ki si šteje v posebno čast, da poleg filmov v Ljubljani gosti tudi njihove ustvarjalce. Letos jih bo več kot sto.
Med njimi tudi režiser brazilske zgodbe o odraščanju Tito in ptice Gustavo Steinberg pa italijanski ilustrator in stripovski avtor Lorenzo Mattotti, ki je po knjižni predlogi pisatelja in novinarja Dina Buzzatija režiral celovečerni animirani prvenec Slavna medvedja zasedba Sicilije, ter scenarist filma Lastovke iz Kabula, v katerem v dveh soseskah spremljamo dva para pod talibsko vladavino.
V procesu selekcije med več kot 700 prijavljenimi filmi so znova privreli na plan zanimivi animirani dokumentarci, ki odpirajo aktualna družbenopolitična vprašanja o migracijah, državljanski vojni v Siriji, terorizmu, političnih protestih, marginalnih družbenih skupinah in zasvojenosti. Pester spored »priča o potrebi sodobnih avtorjev in avtoric po pripovedovanju avtobiografskih, družbeno angažiranih in vedno bolj družbenokritičnih zgodb,« je v uvodniku zapisal direktor in selektor Animateke Igor Prassel.
Na Animateki bodo seveda prisotni tudi slovenski avtorji s filmi. Videli bomo delo Milanke Fabjančič Liliana, ki je na letošnjem Festivalu slovenskega filma prejela vesno za najboljši animirani film. Nove epizode uspešnih domačih animiranih serij Koyaa in Princ Ki-Ki-Do bosta predstavila Kolja Saksida in Gregor Mastnak. Zavrtel se bo tudi kratki animirani film Mihe Kalana in Jerneja Žmitka Tako zraste … žaba.
Animateka tokrat prinaša kar 360 animiranih kratkih in 12 celovečernih filmov, ki se bodo odvrteli v sedmih dneh. Najboljši se bodo potegovali za nagrade v treh kategorijah: program vzhodne in srednje Evrope, mladi talenti Evrope in Slonov tekmovalni program, kjer bo o zmagovalcu odločala otroška žirija.
Sicer pa bo med 32 tekmovalnimi deli odločala mednarodna žirija, letos z zgledno prevlado ženskih kvot. V njej sedijo francoska umetnica Marie Paccou, tudi avtorica razstave slikofrcev v Slovenski kinoteki, priznana srbska animatorka Ana Nedeljković, umetniška direktorica dunajskega festivala Tricky Women Waltraud Grausgruber, ob njih pa še švedski avtor Jonas Odell, znan po videospotih za skupino Franz Ferdinand, in latvijski režiser Edmunds Jansons, ki je ustvaril letošnjo festivalsko podobo in bo razstavljal risbe v galeriji Kinodvora.
Animateka se začenja z biografsko avanturo, ki nas popelje v hribovito Španijo, kjer je filmar Luis Buñuel posnel dokumentarec Zemlja brez kruha. Foto arhiv Animateke
Baltik na obisku
Posebno pozornost Animateka letos posveča državam ob Baltiku, Litvi, Latviji in Estoniji, z bogato animirano zgodovino in samosvojo animacijo, ki jo zaznamujejo absurden, komičen in bizaren slog. »V široki paleti filmov najdemo preplet prvovrstne obrti in meditativnega stanja duha pa tudi podton ukvarjanja s tistim, česar ni lahko izgovoriti. Tu ne gre za žanr: filmi so lahko absurdne komedije, primeri trezne nostalgije oziroma politične alegorije, celo otroški filmi,« je v popotnico programu zapisal urednik spletnega portala Zippy Frames Vassilis Kroustallis.
Številni baltski ustvarjalci bodo pospremili svoje filme v živo in na pogovorih z občinstvom ter strokovnih debatah (v okviru programa Animateka PRO, ki bo potekal v Stari mestni elektrarni) predstavili specifiko ustvarjanja v svojih državah. Animateka je namreč festival, ki si šteje v posebno čast, da poleg filmov v Ljubljani gosti tudi njihove ustvarjalce. Letos jih bo več kot sto.
Med njimi tudi režiser brazilske zgodbe o odraščanju Tito in ptice Gustavo Steinberg pa italijanski ilustrator in stripovski avtor Lorenzo Mattotti, ki je po knjižni predlogi pisatelja in novinarja Dina Buzzatija režiral celovečerni animirani prvenec Slavna medvedja zasedba Sicilije, ter scenarist filma Lastovke iz Kabula, v katerem v dveh soseskah spremljamo dva para pod talibsko vladavino.
Tito in ptice Foto Arhiv Animateke
V procesu selekcije med več kot 700 prijavljenimi filmi so znova privreli na plan zanimivi animirani dokumentarci, ki odpirajo aktualna družbenopolitična vprašanja o migracijah, državljanski vojni v Siriji, terorizmu, političnih protestih, marginalnih družbenih skupinah in zasvojenosti. Pester spored »priča o potrebi sodobnih avtorjev in avtoric po pripovedovanju avtobiografskih, družbeno angažiranih in vedno bolj družbenokritičnih zgodb,« je v uvodniku zapisal direktor in selektor Animateke Igor Prassel.
Domača bera
Na Animateki bodo seveda prisotni tudi slovenski avtorji s filmi. Videli bomo delo Milanke Fabjančič Liliana, ki je na letošnjem Festivalu slovenskega filma prejela vesno za najboljši animirani film. Nove epizode uspešnih domačih animiranih serij Koyaa in Princ Ki-Ki-Do bosta predstavila Kolja Saksida in Gregor Mastnak. Zavrtel se bo tudi kratki animirani film Mihe Kalana in Jerneja Žmitka Tako zraste … žaba.
