Kako nam umetna inteligenca lahko pomaga pri pisanju?
Na pogovoru Zasloni, umetna inteligenca in ljudje, ki ga je na frankfurtskem knjižnem sejmu moderiral Miha Kovač, sta raziskovalka Naomi S. Baron in pisatelj Miha Mazzini spregovorila o zgodovini umetne inteligence, njeni vlogi v kreativnih procesih ter o pomenu pisanja na višji ravni.
Ostajajo vsaj tri ključne razlike med besedili, ki jih pišejo ljudje, in tistimi, ki jih piše umetna inteligenca, so poudarili govorci; umetna inteligenca ustvarja besedila na podlagi statističnih povezav med besedami, zato za takimi besedili ni čustev, motivacije ali misli, besedila, ki temeljijo na statističnih pojavitvah besed, pa ne morejo ustvariti besedilnih inovacij, podobnih tistim v človeškem umu. Kaj vse to pomeni za pisce in bralce – ter kako nam umetna inteligenca lahko pomaga pri pisanju?
Kot je dejala Naomi S. Baron, zaslužna profesorica lingvistike na Ameriški univerzi v Washingtonu ter avtorica knjig How We Read Now (2021) in Who Wrote This? How AI and the Lure of Efficiency Threaten Human Writing (2023), je bil ChatGPT javnosti predstavljen 20. novembra lani, vse odtlej pa se bije široka in rivalska tekma s ciljem izdelati boljši algoritem.
In če si pri pisanju s ChatGPT in podobnimi orodji pomagajo številni – »nočem pisati predvidljivih knjig in ChatGPT piše predvidljivo, je pa koristen za snovanje strukture člankov oziroma za besedila, ki včasih morajo biti predvidljiva, na primer scenarije za sitcome; ta del pisanja bo umetna inteligenca zagotovo nadomestila,« je dejal Miha Mazzini –, raziskovalka poudarja, da si je pri pisanju zadnje knjige zastavljala prav vprašanja, ali želimo stvari, ki jih ustvarja umetna inteligenca, tudi imenovati ustvarjalne, in ali oziroma kako s tem posegamo na človeški teritorij.
Manko polemizacije
»Prišla sem do zaključka, da se moramo v tej dobi umetne inteligence osredotočati na to, kaj in kako ustvarjamo ljudje, človeška bitja – umetni inteligenci pa naj pustimo, da ustvarja. Kaj, če nekaj, kar je ustvarila umetna inteligenca, nekoč prejme bookerjevo nagrado? Pomislila sem: morda nas to ne bi smelo motiti. Saj veste, že lep čas poznamo koncept ghost writerjev, piscev, ki pišejo knjige za druge, in podobno vprašanje se pojavlja v oziru do umetne inteligence. Seveda je vse težje vedeti, kdo je napisal kaj, na to se nenazadnje nanaša tudi naslov moje zadnje knjige, ampak spraševati se moramo predvsem o tem, kako ob tem pišemo mi – če v luči Ljubljanskega manifesta govorimo o branju na višji ravni, bi lahko govorili tudi o pisanju na višji ravni.
Miha Mazzini je ob tem dejal, da nas umetna inteligenca »potiska v solipsizem in narcizem, v občutek, da obstajam samo jaz, vse ostalo so samo algoritmi,« Miha Kovač pa je poudaril tudi možnost polemizacije, ki pri besedilih umetne inteligence umanjka. »Ne morem polemizirati s strojem; če knjige ni napisal pisatelj, temveč umetna inteligenca, se človek ob branju ne more spuščati v debato oziroma komunikacijo z avtorjem, ki bi vodila do novega znanja«.
